Pomladanska selitev se je za mnoge vrste vodnih ptic že začela. Te dni smo v Škocjanskem zatoku opazili prvo letošnjo žličarko, rjavega lunja in jato prib. Prejšnji teden je rezervat preletela manjša jata žerjavov, v polslani laguni pa smo že opazili prve beločele deževnike. Od nenavadnih prezimujočih vrst velja izpostaviti samca rjavke, kragulja in vijeglavko (slednjo redno opazujemo ob učni poti). V preteklih nekaj tednih smo zabeležili tudi brkato sinico, sloko, pukleža, rdečenoge martince, hribskega škrjanca in velikega srakoperja.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v februarju najdete na naši spletni strani:
V petek, 2. februarja 2024, je v okviru projekta POSEIDONE v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekal dogodek za obeležitev Svetovnega dne mokrišč »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi«.
V sodelovanju z RRC Koper je DOPPS v Škocjanskem zatoku gostil drugi partnerski sestanek in drugi sestanek upravnega odbora projekta POSEIDONE (Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027), ki se je zaključil z vodenim ogledom območja ter predstavitvijo pilotne akcije. Predstavniki slovenskih in italijanskih partnerjev so si ogledali prve rezultate poglabljanja sekundarnih kanalov ter ureditve habitatov v brakični laguni Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Glavni cilj teh ukrepov je zmanjšati vpliv podnebnih sprememb na mokrišča, s čimer se zmanjšujejo grožnje, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za varovane habitate in vrste v Škocjanskem zatoku.
Udeleženci dogodka (predstavniki projektnih partnerjev, učenci in njihova mentorica), foto: Tadeja Oven
Pomen teh ogroženih ekosistemov, je bil na primeru Naravnega rezervata Škocjanski zatok, predstavljen tudi skupini učencev iz Osnovne šole Elvire Vatovec Prade. Učenci so pod vodstvom mentorice Ksenije Pfeifer, prof. likovne umetnosti, ustvarjali grafične liste v tehniki belega tiska. Kot motiv so izbrali ptice mokrišč, redke in zaradi človekovih dejavnosti vse bolj ogrožene vrste. Ta umetniška dela ne le pričajo o lepoti naravnega sveta, ampak tudi opozarjajo na krhko ravnovesje, ki ga podnebne spremembe lahko ogrozijo.
Likovna dela, nastala na dogodku, so na ogled v prvem nadstropju centra za obiskovalce, v času odprtja le-tega.
Z dogodkom je bilo izpostavljeno, kako pomembna je povezanost med mokrišči in ljudmi ter kako skupna prizadevanja prek projektov, kot je POSEIDONE, lahko prispevajo k ohranjanju teh dragocenih ekosistemov za prihodnje generacije.
Vijeglavka (Jynx torquilla) je dokaj nenavadna predstavnica iz družine žoln, katere glavna značilnost je ta, da se jeseni odseli na prezimovanje v subsaharsko Afriko. V Slovenijo se vrne marca in aprila, kjer gnezdi po sadovnjakih, vinogradih in v mejicah. Letošnjo zimo pa smo priča neobičajnemu dogodku: od novembra se na območju Škocjanskega zatoka zadržuje vsaj en osebek vijeglavke. Podatek je zanimiv saj gre verjetno za prvi primer prezimovanja te vrste pri nas! Nekaj dni nazaj je vijeglavko v svoj objektiv ujel redni obiskovalec rezervata Sandy Sancin. Ste vijeglavko to zimo opazili tudi vi?
2.februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč, letos pod sloganom »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi«. Mokrišča so zelo raznolika, dinamična in kompleksna življenjska okolja. Delujejo kot naravni zadrževalniki vode, aktivno uravnavajo lokalno podnebje in nas varujejo pred poplavami. Njihova sposobnost zadrževanja vode v poletnih mesecih pomembno prispeva k blaženju suše, kar je v današnjem času še toliko bolj pomembno. Poleg tega so ključna območja pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj nudijo dom številnim redkim rastlinskim in živalskim vrstam.
Na žalost pa so mokrišča eden izmed najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Izgubljamo jih trikrat hitreje kot gozdove, saj so tarča izsuševanja, zasipavanja zaradi kmetijstva, urbanizacije, onesnaževanja vode, izsekavanja mokriščne vegetacije ter invazivnih tujerodnih vrst. Poleg tega pa podnebne spremembe še dodatno ogrožajo njihovo obstojnost.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu mokrišč, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Naravni rezervat Škocjanski zatok) in Regionalni razvojni center Koper (RRC Koper) organizirata srečanje partnerjev projekta POSEIDONE, ki je bil razvit v okviru programa Interreg Italia-Slovenija. Projekt združuje italijanske in slovenske partnerje v prizadevanjih za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja in območij Natura 2000, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ozaveščanje o pomenu ohranjanja takih območij, kar vključuje tudi mokrišča, ki so ključna za ekosistemsko ravnovesje.
V okviru tega dogodka se bodo partnerji projekta udeležili vodenega ogleda v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Hkrati bo v sodelovanju z Osnovno šolo Elvire Vatovec Prade, pod vodstvom Ksenije Pfeifer, prof. likovne vzgoje, organizirana umetniško-naravoslovna delavnica za osnovnošolce, ki bo poudarila pomembnost ohranjanja mokrišč.
Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru programa Interreg Italia-Slovenija in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 (ki za boj proti podnebnim spremembam, spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zeleno in modro infrastrukturo) ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.
Glavni cilji:
ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000
zmanjšanje turističnega pritiska na teh območjih
spodbujanje trajnostnega kmetijstva in avtohtonih rastlinskih sort
Foto: Mirko Kastelic, Duša Vadnjal
Il progetto Poseidone è co-finanziato dall’Unione europea nell’ambito del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia
Projekt Poseidone sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italia-Slovenija ww.ita-slo.eu/poseidone
Ta teden je med najzanimivejšimi opaženimi vrstami izstopala tamariskovka, ki se je hranila ob robu trstičja na sladkovodnem delu rezervata. V skupini čopastih črnic je še vedno prisotna vsaj ena rjavka (samec), po več tednih odsotnosti pa smo ponovno opazovali velikega srakoperja.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
Po nekajdnevni odsotnosti smo danes ponovno opazovali par rjavk, ki se je v sladkovodnem močvirju zadrževal v družbi petih čopastih črnic. Od zanimivejši vrst zabeleženih ta teden med rednim spremljanjem ptic velja omeniti še dve pribi, jato 11 duplinskih kozark, tri dolgorepe race in kar 15 konopnic.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu (13. – 18. 1. 2024):
V prvih dveh tednih novega leta smo v Škocjanskem zatoku zabeležili že nekaj zanimivih vrst ptic. Največjo pozornost je vzbujala rjavka (Aythya marila), redka vrsta race katere zadnji podatek za rezervat sega v leto 2016. V trstičju na sladkovodnem delu je bila obročkana prezimujoča tamariskovka, ravno tako letos v rezervatu prezimujeta dva osebka prosnika. Sladkovodno močvirje na dnevni ravni obiskuje tudi samica kragulja. Od konca decembra se redno pojavlja tudi jata tujerodnih in invazivnih svetih ibisov.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v preteklih dveh tednih:
Pred centrom za obikosvalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok si lahko do konca marca 2024 ogledate razstavo “Semena za življenje”, nastalo v okviru projekta LIFE FOR SEEDS.
Projekt se osredotoča na varstvo treh habitatnih tipov omrežja Natura 2000, in sicer presihajočih jezer, suhih travnikov z orhidejami in travnikov z navadnim volkom. Glede na zadnje nacionalno poročilo po 17. členu Direktive o habitatih za obdobje 2013-2018 so namreč vsi močno ogroženi s slabimi obeti za prihodnost.
V projektu želimo prispevati k izboljšanju stanja z vzpostavitvijo semenske banke, v kateri bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 širom Slovenije. Genetsko pestrost shranjenih semen bomo zagotovili z velikim številom nabranih vzorcev, saj bo v banki shranjenih kar 12.000 nabirkov semen. Poleg tega bomo z lokalnim semenskim materialom obnovili več kot 74 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000, med drugim tudi v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Pri obnovi bomo uporabili dve metodi – zeleni mulč (prenos sveže pokošene trave z zrelim semenom, ki pa še ni izpadlo) ter setev semenskih mešanic, nabranih s krtačnim strojem, ročnim sesalcem ali na roke.
Konkretne naravovarstvene aktivnosti bomo podprli s pripravo kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki bodo kmete spodbujali k ohranjanju ekstenzivno obdelovanih travnikov, ter s številnimi izobraževalnimi dejavnostmi. Med njimi je tudi razstava Semena za življenje, ki je nastala v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna. Razstava prikazuje raznolikost travniških rastlin in njihovih semen na 21 območjih Natura 2000 ter pomen ohranjanja pisanih travnikov v Sloveniji.
Projekt LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253) sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo za javno upravo.
Poletna in jesenska selitev ptic sta tudi letos prinesli kar nekaj zanimivosti v Škocjanski zatok. Zadnji dan maja je bila v polslani laguni fotografirana rjava komatna tekica (Glareola pratincola), kar predstavlja šele tretji podatek te redke vrste za rezervat. Nato smo sredi junija zabeležili drugi podatek škrlatca (Carpodacus erythrinus), v septembru pa tudi drugi podatek peščenca (Calidris alba) za NRŠZ. Začetek jeseni, ki se pri nas začne že sredi poletja, je v Škocjanski zatok prinesel tudi kaspijsko čigro (Hydroprogne caspia), velike prodnike (Calidris canutus), temminckovega prodnika (Calidris temminckii), pukleža (Lymnocryptes minimus) in kar nekaj drugih zanimivih vrst, ki jih beležimo vsako leto. V septembru sta nas poleg jate sedmih belih štorkelj (Ciconia ciconia) in rdeče lastovke (Cecropis daurica) ponovno obiskala vsaj dva ribja orla (Pandion haliaetus), ki sta se nekaj tednov zadrževala v polslani laguni.
Rjava komatna tekica, foto: Duša Vadnjal
Prava senzacija tega leta pa je nastopila v začetku oktobra, ko je Škocjanski zatok ponovno postregel z novo vrsto ptice za Slovenijo: sinjim lebduhom (Elanus caeruleus). Gre za izvorno afriško ptico, ki v Evropi gnezdi večinoma le na Iberskem polotoku in na jugozahodu Francije, povsod drugje v Evropi pa velja za zelo redko vrsto. V Škocjanskem zatoku smo sinjega lebduha opazovali 2. oktobra 2023, ko je osebek posedal na vrhu suhega drevesa pred centrom za obiskovalce in kasneje tudi lovil po sladkovodnem močvirju. V rezervatu je bil prisoten le za kratek čas, zato ga je lahko občudovalo le nekaj srečnih opazovalcev.
V oktobru sta glavno pozornost vzbudili školjkarica (Haematopus ostralegus), ki se je nekaj dni hranila pred opazovalnico v polslani laguni in jata 66 kravjih čapelj (Bubulcus ibis) na mokrotnih travnikih. V novembru smo zabeležili dve sabljarki (Recurvirostra avosetta), kar predstavlja redek podatek te vrste v hladnem obdobju leta. Obenem smo v istem mesecu večkrat opazovali zapoznel osebek vijeglavke (Jynx torquilla), ki je občasno celo prepeval in za katerega ne izključujemo, da bo pri nas tudi prezimil.
Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate na Facebook strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok – @skocjanskizatok.
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok
Žličarka, sivi čaplji, rečni galebi, kreheljc, foto: Domen Stanič
