Sezona SPREHODOV S KAMARŠKIMI KONJI je v tem letu zaključena. Veselimo se nove, spomladi 2025, ki bo prinesla poleg sprehodov s kamargi po učni poti tudi nove programe.

Pripravljajo se različne delavnice s konji za otroke in za odrasle, ki bodo objavljene v začetklu 2025. Za več informacij sledite nam na facebooku https://www.facebook.com/skocjanskizatok in instagramu https://www.instagram.com/skocjanski_zatok_nr/.

Zakaj pozimi jahanj ni?

Konji so pozimi bolj živahni kot druge letne čase, odzivajo se na veter in druge motnje. Zaradi varnosti zlasti manjših otrok, ki se udeležujejo sprehodov, dopustimo tako tudi našim konjem zimske počitnice.

Photo: Tina Kocjančič

Med zanimivimi opazovanji preteklega tedna izstopa zlasti opažanje dveh belorepcev (5. podatek za rezervat). Čeprav se v Škocjanskem zatoku nista ustavila, je že njun prelet poskrbel za veliko vznemirjanje številnih rac in gosi, ki tu prezimujejo. V sladkovodnem delu rezervata je bila spet opažena manjša skupina brkatih sinic ter priba in samec dolgorepe race, v laguni pa en osebek duplinske kozarke. Samec mandarinke, tujerodne vrste race doma iz vzhodne Azije, se v teh dneh zelo lepo razkazuje pred opazovalnico številka 11.  27 os.) (foto 2), katerim sta se v zadnjih tednih pridružili še nekoliko manjši beločeli gosi.

Najzanimivejša opazovanja v zadnjem tednu:

• • duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 1 os., laguna
  • dolgorepa raca (Anas acuta): 1 os., bonifika
  • priba (Vanellus vanellus): 1 os., bonifika
  • belorepec (Haliaeetus albicilla): 2 os., bonifika
  • brkata sinica (Panurus biarmicus): 6 os., bonifika
  • žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika
  • rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla): 1 os., bonifika
  • mandarinka (Aix galericulata): 1 os., bonifika
  • veliki škurh (Numenius arquata): 7 os., bonifika

Photo: Tina Kocjančič

V Škocjanskem zatoku smo v preteklih dveh tednih opazili nekaj zanimivejših vrst kot so: črnovrati ponirek, puklež (foto 1), rjavi lunj, sokol selec, prosnik in dve brkati sinici. V sladkovodnem delu rezervata se v tej sezoni redno pojavlja prezimujoča jata sivih gosi (do 27 os.) (foto 2), katerim sta se v zadnjih tednih pridružili še nekoliko manjši beločeli gosi.

Najzanimivejša opazovanja zadnjih dveh tednov:

• beločela gos (Anser albifrons): 2 os., bonifika
• duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 1 os., laguna
• mandarinka (Aix galericulata): 1 os., bonifika
• dolgorepa raca (Anas acuta): 2 os., laguna
• čopasta črnica (Aythya fuligula): 2 os., bonifika
• črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis): 1 os., laguna
• veliki škurh (Numenius arquata): 8 os., bonifika
• spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 8 os., laguna
• puklež (Lymnocryptes minimus): 1 os., bonifika
• sveti ibis (Threskiornisaethiopicus): 7 os., bonifika
• rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika
• sokol selec (Falco peregrinus): 1 os., bonifika
• poljski škrjanec (Alauda arvensis): 1 os., bonifika
• brkata sinica (Panurus biarmicus): 2 os., bonifika
• žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika
• rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla): 1 os., bonifika
• prosnik (Saxicola rubicola (Saxicola torquatus)): 1 os., bonifika
• čižek (Spinus spinus (Carduelis spinus)): 5 os., bonifika

Photo: Tina Kocjančič

Najzanimivejša opazovanja zadnjih dni:

• siva gos (Anser anser): 4 os., bonifika
• beločela gos (Anser albifrons): 1 os., bonifika
• duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 2 os., laguna
• mandarinka (Aix galericulata): 1 os., bonifika
• dolgorepa raca (Anas acuta): 2 os., laguna
• priba (Vanellus vanellus): 11 os., bonifika
• veliki škurh (Numenius arquata): 8 os., bonifika
• spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 1 os., bonifika
• kozica (Gallinago gallinago): 1 os., bonifika
• kravja čaplja (Bubulcus ibis): 11 os., bonifika
• sveti ibis (Threskiornisaethiopicus): 1 os., bonifika
• rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla): 2 os., bonifika
• siva pastirica (Motacilla cinerea): 1 os., bonifika
• plotni strnad (Emberiza cirlus): 1 os., bonifika
• trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 2 os., bonifika
• čopasta črnica (Aythya fuligula): 1 os., bonifika
• črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis): 1 os., laguna
• prosnik (Saxicola rubicola (Saxicola torquatus)): 1 os., bonifika

Beločela gos, foto: Domen Stanič

V petek, 25.10., bo center za obiskovalce zaprt do 13. ure zaradi prekinjene dobave električne energije. Rezervat (učna pot z opazovališči) bo odprt po ustaljenem urniku, od 7. do 19. ure, center za obiskovalce (recepcija, bar, trgovinica) pa bo odprt od 13. do 19. ure.
Hvala za razumevanje.

OBVESTILO!
S 1. oktobrom se spremeni odpiralni čas.
Naravni rezervat (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska) bo odprt vsak dan od 7.00 do 19.00.

Center za obiskovalce (recepcija, bar, trgovina) je odprt od 8.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprt.

OBVESTILO!
S 1. septembrom se spremeni odpiralni čas.
Naravni rezervat (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska) bo odprt vsak dan od 7.00 do 20.00.

V nedeljo, 1. septembra 2024, bo center za obiskovalce (recepcija, bar, trgovina) obratoval od 8.00 do 15.00. Od torka, 3. 9. 2024, se podaljša obratovalni čas centra za obiskovalce, slednji bo odprt od 8.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprt.

V okviru projekta ReCo (Interreg Srednja Evropa 2021-2027) je 5. in 6. avgusta 2024 v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekal strokovni pregled (Peer review) izvedbe pilotne akcije, ki je vključevala oblikovanje novih muljastih površin za razrast Natura 2000 halofitov in gnezdenje Natura 2000 vrst ptic v brakični laguni. Projektna ekipa za strokovni pregled se je najprej podrobno seznanila s postopkom priprave in izvedbe pilotne akcije, nato pa je sledil terenski ogled, kjer so člani ekipe ocenili učinkovitost izvedenih ukrepov. Dva novo oblikovana muljasta otočka v brakični laguni rezervata sta se izkazala kot idealno gnezdišče za čigre ter kot območje, kjer se je začela razraščati halofitna vegetacija.

Po ogledu je sledil sestanek z glavnimi deležniki, med katerimi so bili prisotni predstavniki Mestne občine Koper, Luke Koper d.d., Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem, Direkcije RS za vode ter lokalne skupnosti. Na sestanku je bilo poudarjeno, da je uspeh pilotne akcije rezultat izjemno temeljite priprave in tesnega sodelovanja z deležniki ter javnostjo, kar je močno pripomoglo k visoki stopnji sprejetosti izvedene aktivnosti. Pomemben dejavnik uspeha je tudi dejstvo, da je območje rezervata prosto dostopno javnosti, kar dodatno krepi podporo projektu in njegovo prepoznavnost. Srečanje je potekalo v konstruktivnem in sodelovalnem vzdušju, s poudarkom na prihodnjih aktivnostih pri ohranjanju biotske pestrosti Škocjanskega zatoka. Zbrani deležniki so izrazili zadovoljstvo z napredkom projekta in povedali, da se veselijo nadaljnjega sodelovanja z DOPPS-om.

V okviru projekta ReCo, ki ga Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije kot projektni partner izvaja v okviru programa Interreg Srednja Evropa 2021-2027, je 12. julija 2024 potekalo 1. srečanje deležnikov NR Škocjanski zatok.

Vključevanje deležnikov v izvajanje projektnih aktivnosti je ključnega pomena za njihov uspeh. S svojim znanjem in izkušnjami lahko obogatijo projekt in prispevajo k bolj celoviti izvedbi ter omogočajo boljše razumevanje potreb in pričakovanj skupnosti. Njihova aktivna udeležba in redna komunikacija zagotavljata, da so odločitve sprejete na podlagi širokega spektra mnenj in informacij. Deležniki Škocjanskega zatoka prihajajo iz javnega in akademskega sektorja, pa tudi iz poslovnega sveta in civilne družbe, kar omogoča multidisciplinarni pristop k reševanju izzivov.

Uvodni del srečanja je bil namenjen predstavitvi projekta ReCo, ki se osredotoča na ohranjanje skupne naravne dediščine in trajnostni razvoj regij ob Evropskem zelenem pasu. Evropski zeleni pas sestavlja pisan mozaik različnih habitatov in predstavlja živi spomenik evropski zgodovini, saj povezuje 24 držav vzdolž nekdanje železne zavese in poteka od Barentsovega do Črnega morja.

Sledila je predstavitev izvedene pilotne akcije in ogled na terenu, saj Škocjanski zatok predstavlja eno od šestih pilotnih območij, kjer bodo izvedeni inovativni pristopi ekološke obnove z namenom povečati ekološko povezanost in zaščititi biotsko raznovrstnost. V Škocjanskem zatoku so bili takšni ukrepi izvedeni leta 2023 in so bili namenjeni zaščiti varovanih habitatov Natura 2000 in ptic pred posledicami dviga morske gladine v območju brakične lagune.

Metode in rezultati, razviti v okviru projekta ReCo, bodo služili kot primeri dobre prakse za obnovo novih območij. Takšen pristop ne le povečuje odpornost ekosistemov, temveč tudi krepi zavedanje in sodelovanje lokalnih skupnosti pri ohranjanju naravne dediščine. Projekt ReCo s tem postavlja temelje za trajnostne in inovativne rešitve, ki bodo prispevale k dolgoročnemu varstvu evropskega zelenega pasu.

Photo: Tina Kocjančič