- V sladkovodnem delu rezervata smo oblikovali 13 hektarjev vlažnih travnikov in 10 hektarjev odprtih vodnih površin s trstičjem in otočki. Poleg tega je bilo izven projektnega območja oblikovanih dodatnih 3,5 hektarjev odprtih vodnih površin s trstičjem. Že v prvi gnezdilni sezoni je v novo nastalem sladkovodnem močvirju gnezdilo veliko število ptic: 5 parov čapljic Ixobrychus minutus, vsaj 15 parov rakarjev Acrocephalus arundinaceus, 20 parov srpičnih trstnic Acrocephalus scirpaceus in okoli 15 parov malih ponirkov Tachybaptus ruficollis. V naslednjih letih so se gnezditvene populacije ciljnih vrst še povečale.
- Iz lagune je bilo odstranjenih približno 225.000 kubičnih metrov mulja. Od tega je bilo približno 185.000 kubičnih metrov organsko onesnaženega sedimenta prečrpanih na deponijo, s čimer smo dosegli zmanjšanje evtrofikacije ter organskega onesnaženja in povečanje bioprodukcije, omogočili pretok vode v laguni ter s tem zmanjšali izoliranost robnih habitatov. Posledica vseh ukrepov je izboljšanje ekoloških razmer v laguni in bistveno zmanjšanje tveganja za pojav botulizma.
- Preostalih 40.000 kubičnih metrov mulja je bilo uporabljenih za oblikovanje 20 hektarjev polojev in gnezditvenih otočkov. Tako smo ustvarili pogoje za oblikovanje habitatnih tipov iz Dodatka I Direktive o habitatih, ter vzpostavili gnezditveni in prehranjevalni habitat ogroženih vrst ptic, kot so beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, polojnik Himantopus himantopus, navadna čigra Sterna hirundo in mala čigra Sterna albifrons.
- Več kot 71 hektarjev veliko območje polslane lagune je bilo obnovljeno kot pester preplet petih obstoječih in nastajajočih habitatnih tipov Natura 2000: muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (Natura 2000 koda 1140), Salicornia in druge enoletnice na mulju in pesku (Natura 2000 koda 1310), sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi z obmorskim ločkom (Natura 2000 koda 1410), sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (Natura 2000 koda 1420) in obalne lagune (Natura 2000 koda 1150*). Hkrati pričakujemo, da se bo na izlivnem delu Are sčasoma oblikoval habitatni tip estuarij (Natura 2000 koda 1130).
- Za izboljšanje dotoka vode smo opravili številne dejavnosti, med katerimi sta bili najbolj pomembni čiščenje izlivnega dela levega razbremenilnika Rižane – Are (edinega dotoka sladke vode v rezervat) in vgradnja zapornic na morskem kanalu, ki omogočajo upravljanje z nivoji vode v laguni.
- Z izobraževalnimi in ozaveščevalnim aktivnostmi projekta smo rezervat in njegove funkcije približali lokalnemu prebivalstvu. Mnogi med njimi so spoznali pomen in vrednost rezervata in tako postali aktivni in odgovorni nosilci ohranjanja narave v svoji bližini.
- Zgrajena je bila tudi več kot dva kilometra dolga krožna učna pot, ki poteka po robu sladkovodnega dela rezervata. Ob poti so bile urejene mlake različnih velikosti in oblik, ki jih naseljujejo nevretenčarji in dvoživke, obiskovalci pa si lahko od blizu ogledajo te zanimive modele življenja v močvirju. Poleg tega so bili ob krožni učni poti zgrajeni zastiralni nasipi, ki preprečujejo, da bi obiskovalci motili življenje v rezervatu.
- Projekt je bistveno pripomogel k učinkovitemu naravovarstvenemu nadzoru, še eni pomembni dejavnosti za preprečevanje motenj. Z evropskimi sredstvi smo že leta 2002 lahko zaposlili prvega naravovarstvenega nadzornika za polni delovni čas.
- V okviru projekta je bil vzpostavljen sistem celovitega dolgoročnega monitoringa ptic in kakovosti vode. Poleg tega so bili v laguni nameščeni merilci nivojev vode, s pomočjo katerih smo spremljali podatke o hidroloških parametrih, potrebne za ureditev in upravljanje lagune. Monitoring ptic je potrdil izjemne rezultate projekta, saj se je povečalo število vrst in populacij ptic, prav tako pa se je po obnovi rezervata že v prvi gnezdilni sezoni povečalo število gnezdilk. Pravi kazalnik uspešnosti obnove pa so raziskave in monitoring, opravljeni v letih po zaključku del, ki prav tako potrjujejo, da smo z izvedenimi deli dosegli cilje projekta.
- Za uspešnost projekta je bilo ključno močno in uspešno partnerstvo med Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Ministrstvom za okolje in prostor (MOP), ki predstavlja enega redkih primerov tako aktivnega sodelovanja vladnega in nevladnega sektorja v Sloveniji. Na ta način smo uspeli uresničiti pilotni projekt, ki se brez dvoma uvršča med deset najbolj uspešnih projektov obnove degradiranih naravnih območij v sredozemskem delu Evrope. Iz obstoječega partnerstva BirdLife in na novo ustanovljene mreže upravljavcev severnojadranskih mokrišč Adriawet pa smo dodano vrednost projekta ustvarili s prenosom znanja in izkušenj.
- Program varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok za obdobje 2007–2011 (načrt upravljanja) je bil najpomembnejši dokument za prihodnost oziroma nadaljni razvoj rezervata, saj zagotavlja trajnost in nadaljevanje doseženih ciljev projekta. 30. avgusta 2007 je bil načrt s strani Vlade RS potrjen kot Odlok o programu varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok za obdobje 2007–2011 (Uradni list RS, št. 83/2007).
Izdelke projekta si lahko ogledate v galeriji:
- Poročilo za širšo javnost
- Načrt ohranjanja rezervata po zaključku projekta LIFE (After-LIFE Conservation Plan
- Publikacija “Oaza na pragu Kopra”
- Program varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok za obdobje 2007–2011 (načrt upravljanja)
- Bilteni
