Dosedanji rezultati projekta po delovnih sklopih
DELOVNI SKLOP 1: Koordinacija in upravljanje projekta, ki ga izvajajo delovne skupine pri vodilnem in projektnih partnerji ter Upravni in Znanstveni Odbor projekta.
Kot projektni partner je DOPPS vzpostavil svojo projektno delovno skupino. Stalno koordiniramo in upravljamo projekt ter redno poročamo. Skupaj s partnerji smo izvedli 6 sestanke Upravnega odbora in 3 sestanke Znanstvenega odbora. Odbora sta namenjena internemu spremljanju izvajanja projekta ter sprejemanju in potrjevanju pomembnejših projektnih odločitev.
DELOVNI SKLOP 2: Program za monitoring in ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki temelji na skupnih metodah, orodjih in protokolih za izvedbo monitoringa izbranih živalskih skupin in habitatnih tipov na projektnih območjih.
Februarja 2012 smo skupaj s projektnimi partnerji – upravljavci mokrišč v Italiji (Mosaico, Veneto Agricoltura) – pristopili k nadgradnji metodologij in obsega spremljanja ptic in drugih (živalskih) vrst. V prvem letu projekta smo pripravili skupni protokol za spremljanje stanja in varstvo biotske raznovrstnosti, ki vključuje opise projektnih območij, metode in orodja za spremljanje stanja ugotovljenih naravnih virov ter določitev ciljnih vrst za posamezna projektna območja.
Vnesli in obdelali smo podatke preteklih monitoringov in druge podatke, potrebne za pripravo projektnih podlag, pripravili sezname opravljenih raziskav in monitoringov ter seznam vrst v NR Škocjanski zatok. Na štirih delovnih sestankih za izvedbo aktivnosti smo skupaj s partnerji pripravili in potrdili skupne metode in protokol monitoringa, ki ga bomo v okviru projekta izvajali v letih 2013-14.
Pripravili smo tudi program izvedbe monitoringa avifavne v NRŠZ (redni tedenski monitoring; akustični popis mokoža in svilnice, popis gnezdilk) in v marcu 2013 začeli z redno izvedbo monitoringa ptic, ki odtlej redno poteka. Izvedli smo tudi pregled opravljenega dela.
Februarja 2013 smo začeli s pripravo in vnosom podatkov v bazo na spletnem portalu. Prve podatke smo obdelali v Geografskem informacijskem sistemu (GIS) in vmesne rezultate predstavili na seminarju o monitoringu favne (Fiumicello, 25.10.2013).
Pripravili smo razpisno dokumentacijo za monitoring kačjih pastirjev kot tudi herpetofavne za leti 2013-14 in izbrali oba izvajalca, ki sta že pričela z delom in
oddala vmesno poročilo.
DELOVNI SKLOP 3: Skupni program za celovito in trajnostno upravljanje vključenih zavarovanih območij, ki bo temeljil na analizi razvojnih priložnosti na območjih ter na opredelitvi in organizaciji skupnih modelov naprednega upravljanja območij ter njihovega trajnostnega razvoja.
Izvedli smo analizo razvojnih priložnosti, in sicer skozi analizo ekosistemskih storitev NR Škocjanski zatok ter izvedenega načrta upravljanja 2007-11 in pripravili delovna gradiva.
Za Škocjanski zatok smo v sodelovanju z ZRSVN identificirali in opredelili ekosistemske storitve območja, ki smo jih skupaj predstavili na mednarodnem simpoziju v Agadirju v Maroku med 6. in 8. februarjem 2012 ter kasneje pripravili tudi projektno delovno gradivo »Ekosistemske storitve naravnega rezervata Škocjanski zatok«. Analizirali smo tudi uspešnost doseganja ciljev iz načrta upravljanja NRŠZ za obdobje 2007-11, ki je pomembna osnova za pripravo naslednjega načrta, kot tudi modela upravljanja.
Vodilni partner je organiziral prva tri izobraževanja, ki so namenjena upravljavcem zavarovanih območij, vključenih v projekt. Prvi dve izobraževanji sta bili organizirani v sodelovanju s CET – Center teoretične in aplikativne ekologije, 23. in 24. oktobra 2013 v Gorici na sedežu Ustanove CARIGO. Na prvem usposabljanju »Zanamčenju območij in zavarovanih območij«, ki smo se ga udeležili tudi mi je predavala Prof. Lucia Naviglio, v Italiji uveljavljena kot ena izmed najbolj izkušenih na področju Zanamčenja parkov. Sodeloval je tudi Enrico Vettorazzo, ki je z nami, udeleženci delil uspešno izkušnjo znamke Narodnega parka Dolomiti Bellunesi. Na drugem usposabljanju »Socialna ekonomija in upravljanje zavarovanih območij« sta predavala Luca Fontana in Luca Fazzi, poglobila sta se v razmerje med socialno ekonomijo in upravljanjem zavarovanih območij, začenši z desetletno izkušnjo, ki jo je Mosaico – zadruga socialnih kooperativ, imel z upravljanjem Rezervata na izlivu Soče.
3. decembra 2013 je sledilo tretje srečanje z naslovom »Kako naravo približati človeku – Komunikacija, interpretacija in okoljska vzgoja v zavarovanih območjih«, ki ga je na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok vodil prof. Gregor Torkar. Na srečanju, katerega smo se udeležili tudi mi, sta bili poudarjeni okoljska interpretacija in komunikacija, predstavljeni tako teoretično kot praktično. Okoljsko interpretacijo in komunikacijo so udeleženci spoznali teoretično in praktično, na vodenju po rezervata.
Četrto in peto izobraževanje sta potekala v Gorici (Italija) na sedežu Ustanove CARIGO, organizirani sta bili v sodelovanju s CET – Center teoretične in aplikativne ekologije.
V februarju (14.2.2014) smo se udeležili četrtega izobraževanja “Finančna orodja za upravljanje zavarovanih območij”. Vodil ga je Dr. James Hardcastle iz Globalnega programa za zavarovana območja pri IUCN – Geneva (Švica). Dr. Hardcastle nas je poučil o ekonomski in finančni bilanci zavarovanih območij, finančnih instrumentih za upravljanje zavarovanih območij ter o samofinanciranju. Predstavil je nekaj primerov dobre prakse in uspešnih izkušenj.
Konec februarja (27.2.2014) je sledilo peto izobraževanje, prvi del “Marketinški pristopi pri upravljanju zavarovanih območij”Stefano Ravelli, projektni vodja Federazione Trentina della Cooperazione. Turistični razvoj manjših destinacij je predstavil na konkretnih primerih, s poudarkom na sodelovanju z deležniki in marketingu. V drugem delu »Javno-zasebno partnerstvo za podporo zasebni iniciativi ter ohranjanju in vrednotenju biotske pestrosti« je Paul Goriup (Fieldfare International Ecological Development plc – Velika Britanija, BioFare International Investments Ltd.) na primerih dobre prakse predstavil javno-zasebna partnerstvu, določanje poslovnih storitev, dejavnosti, instrumentov in finančnih rešitev za zagotavljanje dolgoročnih ekonomskih koristi in koristi za naravo, ki so primerne za določeno območje in regijo. Predstavil je osebne uspešne izkušnje in primere dobre prakse.
Priprava in udeležba na strokovni ekskurziji v Španijo (18.2.-22.2.2014) in Avstrijo (12.-16.5.2014).
Prispevka o strkovnih ekskurzijah sta bila objavljena v reviji Svet ptic:
V Kataloniji med pticami in riževimi polji, Svet ptic 01’14 (pdf)
Navdihujoče izkušnje iz avstrijskih parkov, Svet ptic 02’14 (pdf)
Izobraževanja (predavanja in ekskurzije) so se zaključila v začetku oktobra 2014.
V kratkem bodo na spletni strani projekta (www.adriawet2000.eu) dostopni zvočni posnetki predavanj in materiali, uporabljeni na izobraževanjih.
DELOVNI SKLOP 4: Izobraževanje, ozaveščanje in skupna promocija temeljijo na pripravi in izvedbi skupnega izobraževalnega programa na podlagi vsebinsko raznolike in bogate tematike vključenih območij Natura 2000, izdelavi didaktičnih materialov ter razstav in interpretacije.
Pripravili smo vprašalnik o Naturi 2000, izvedli anketo med učitelji in analizirali rezultate ter pripravili poročilo o poznavanju Nature 2000. Delo vseh partnerjev v okviru tega delovnega sklopa koordinira DOPPS, aktivnosti pa smo s partnerji usklajevali na šestih skupnih delovnih srečanjih, ki so potekala v letih 2012 in 2013.
V letu 2012 smo začeli s pripravami skupnega izobraževalnega programa in trojezičnega učnega materiala (v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku). Izobraževalni material, ki smo ga dokončno izdelali v začetku leta 2013 sestavljajo:
– plastificirani učni listi (trojezični) z 10 značilnimi vrstami Škocjanskega zatoka: polojnik (Himantopus himantopus), siva gos (Anser anser), mlakarica (Anas platyrhynchos), labod grbec (Cygnus olor), navadna čigra (Sterna hirundo), žaba debeloglavka (Rana ridibunda), beoluška (Natrix natrix), lisica (Vulpes vulpes), črni ploščec (Libellula fulva), lastovičar (Papilio machaon),
– ter raziskovalne beležnice (oziroma delovne zvezke v dveh jezikovnih različicah, slovenski in italijanski) za 3 različne starostne skupine učencev (od 6-7 let, od 8-10 let ter od 11-14 let). Za starostno skupino od 6-7 let je delovni zvezek izdelan kot pobarvanka, za ostali dve pa je razdeljen na štiri različne tematske sklope, in sicer: prvi/uvodni del predstavlja omrežje Natura 2000, drugi del tipične vrste ptic v zimskem obdobju, tretji del pa tipične vrste ptic v pomladanskem obdobju, medtem ko zaključni (četrti) del vsebuje naloge in vprašanja.
K sodelovanju smo povabili slovenske osnovne šole ter za učence izvedli spodaj navedene projektne aktivnosti:
– Izvedba naravoslovnih dni za osem lokalnih OŠ s ciklusom treh srečanj (eno v razredu, dve pa na terenu v Škocjanskem zatoku – eno v jesensko-zimskem obdobju, drugo pa v pomladansko-poletnem obdobju).
– Čezmejni zimski tabor mladih ornitologov »Škofije 2013«
Od 23. do 28. februarja 2013 je bil v okviru projekta Adriawet 2000 izveden čezmejni zimski ornitološki tabor, ki je potekal na OŠ Oskarja Kovačiča Škofije in je bil organiziran za osnovnošolsko in srednješolsko mladino od 6 do 18 let starosti. Na taboru je delovalo 5 skupin (v vsaki skupini so bili poleg mentorja še največ 4 udeleženci). Glavna tema tabora je bilo raziskovanje in spoznavanje ptic, ki živijo v obalnih mokriščih, tako na slovenski (Škocjanski zatok, Sečoveljske in Strunjanske soline) kot tudi na italijanski strani (Deželni naravni rezervat na izlivu Soče). Nekaj časa je bilo posvečeno tudi raziskovanju biotske pestrosti obalnega zaledja (Kraški rob). Skupno se je tabora udeležilo 19 mladih ornitologov.
– Otroški slikarski Ex-tempore
22. marca 2013, ob Svetovnem dnevu voda, v okviru projekta je bil izveden tradicionalni otroški slikarski Ex-tempore z naslovom »Naša naravna dediščina«. Organizirali sta ga OŠ Elvire Vatovec Prade in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Koper, Društvom likovnih pedagogov Primorja in Obalnimi galerijami Piran. Ex-tempora se je udeležilo skupno 78 likovnih ustvarjalcev, in sicer: učenci tretje triade osnovnih šol Primorsko – Kraške regije, dijaki umetniškega oddelka Gimnazije Koper, slikarska skupina Andragoškega društva Morje Univerze za tretje življenjsko obdobje Izola ter slikarska skupina CSD Koper – Dnevni delovno terapevtski center Barčica.
Poleg tega smo nadaljevali z nadgradnjo učnih listov za dijake srednjih šol, tako gimnazij kot tudi strokovnih šol.
V teku je načrtovanje opreme bodočega centra za obiskovalce in drugih objektov v rezervatu, torej razstav, interpretacijsko-izobraževalne opreme centra ter multimedijskih in/ali filmskih predstavitev rezervata in sorodnih tem.
Izšla je dopolnjena verzija vodnička »Zeleno srce Kopra« v slovenskem in italijanskem jeziku. V ta namen smo pripravili osnutek skupnih besedil o projektu ter dodatna besedila o Škocjanskem zatoku, kjer smo predstavili več živalskih skupin (tudi metulje, hrošče, ribe, obširneje kačje pastirje in herpetofavno).
Sodelovali smo pri izdelavi skupnega vzgojno-izobraževalnega programa projekta ADRIAWET2000 (CEP – Common educational programme).
DELOVNI SKLOP 5: Nove vzorce lokalnega sodelovanje za trajnostni razvoj območij Natura 2000 bo partnerstvo razvijalo skozi promocijo socialnih in okoljskih določil v javni upravi, v lokalnih podjetjih ter s širitvijo uporabe obnovljivih virov energije na vključenih območjih.
V 2012 smo pridobili Študijo obnovljivih virov energije za NR Škocjanski zatok, ki je bila posredovana projektantu objektov v naravnem rezervatu pri pripravi spremembe projektne dokumentacije PZI kot osnovno izhodišče, tako da so bile ugotovitve študije takoj vključene v prenovljeno projektno dokumentacijo. Z gradnjo objektov naj bi v okviru drugega projekta, prav tako financiranega iz naslova evropskih sredstev, pričeli v letu 2014.
DELOVNI SKLOP 6: Komunikacija bo potekala po komunikacijskem načrtu in bo usmerjena predvsem na ciljne skupine projekta, kot tudi na splošno javnost.
Pripravili smo interno analizo preteklih komunikacijskih aktivnosti ter kvantitativno analizo objav v medijih ter s partnerji sodelovali pri zagonu delovnega sklopa. Pripravili smo obsežna izhodišča komunikacijske strategije na podlagi literature in dosedanjih izkušenj partnerjev, koordinirali delo partnerjev in agencije pri tej aktivnosti in pregledali in dopolnili končno strategijo, ki jo je pripravila komunikacijska agencija. Aktivno smo sodelovali tudi pri organizaciji in izvedbi uvodnega srečanja, ki je potekalo 20.7.2012 v Fiumicellu v Italiji. Pripravili smo operativni komunikacijski dokument projekta in ga uskladili s partnerji ter skupaj z njimi pripravili in vzpostavili skupno spletno stran projekta.
Nadaljevali smo s pripravo, dopolnitvami in pregledom vsebin za spletno in FB stran projekta ter sodelovali pri prevodu novic.
Sodelovali smo pri pripravi 11 skupnih sporočil za javnost.
