Splošen cilj projekta je ohranjanje biotske raznovrstnosti in izboljšanje varstva narave v Srednji Evropi, širjenje mreženja in sodelovanja ter izboljšanje ekološke povezanosti med zavarovanimi območji vzdolž srednjeevropskega zelenega pasu. Ena izmed glavnih aktivnosti je izvedba pilotnih akcij na 6 različnih zavarovanih območjih (NR Škocjanski zatok je eno izmed teh območij) z uporabo inovativnih tehničnih rešitev za obnovo degradiranih ekosistemov. Aktivnosti bodo vključevale tudi spodbujanje medsebojne povezanosti vzdolž evropskega zelenega pasu, katerih rezultati bodo osnova za pripravo skupne strategije in akcijskega načrta. Projekt ReCo s svojimi aktivnostmi postavlja temelje za trajnostne in inovativne rešitve, ki bodo prispevale k dolgoročnemu varstvu evropskega zelenega pasu.
Izvedba 6 pilotnih akcij:
V zavarovanem območju Kaszubski Park Krajobrazowy na severozahodu Poljske bodo izvedeni ukrepi za povečanje habitata za zobre (Bison bonasus), v narodnem parku Thayatal v Avstriji in Podyjí na Češkem se bodo osredotočili na izboljšanje pogojev za migracijo evropske divje mačke (Felis silvestris), v regiji Fichtelgebirge v Nemčiji in Karlovarský kraj na Češkem bo izboljšana povezanost manjših vodotokov v čezmejnem porečju reke Eger (Ohře), medtem ko bodo upravljalci morskega rezervata Miramare (projektni partner, ki se je pridružil pred kratkim (julija 2024) – nadomestili so partnerja Občino Štarancan (IT)) iz Italije, izvedli aktivnosti na suhih kraških travnikih.
V Sloveniji sta v te aktivnosti vključena dva območja; na Gorenjskem se bodo posvetili ukrepom za obnovo opuščenih alpskih pašnikov s primernim upravljanjem, v Škocjanskem zatoku pa oblikovanje dveh novih muljastih otočkov v polslani laguni rezervata, ki so pomembni za ohranjanje Natura 2000 habitatov in vrst. Pilotne aktivnosti v Škocjanskem zatoku so bile izvedene že marca 2023.
Evropski zeleni pas
Od Barentsovega do Črnega morja je železna zavesa Evropo delila skoraj štirideset let. Bila je politična, ideološka in fizična ovira, še najbolj izrazito v Nemčiji. Čeprav je bila docela nečloveška, je omogočila naravi premor: narava se je razbohotila in razvilo se je nekaj izjemno redkega v intenzivno uporabljeni krajini t. i. zeleni pas. Od padca železne zavese leta 1989, poteka prek Evrope »popkovina« habitatov, dolga skoraj 8.500 km. Z izhodišči v projektu Green Belt Germany, nastalem na pobudo organizacije BUND (tudi vodilni partner v projektu ReCo), se je razvil projekt Zeleni pas Evrope ali Green Belt Europe. Zeleni pas Evrope ima cilj postati hrbtenica ekološkega omrežja, ki bo globalni simbol čezmejnega sodelovanja in ohranjanja narave ter vzdržnega razvoja ter povezovanja ljudi in evropske naravne dediščine. To je enkratna priložnost za premagovanje starih meja in ovir med vzhodom in zahodom.
Evropski zelena pas združuje 24 držav in predstavlja hrbtenico Panevropske ekološke mreže ter pomeni pomemben prispevek k Evropski “Zeleni infrastrukturi”: 40 narodnih parkov leži neposredno na tem območju in več kot 3.200 zavarovanih območij narave leži v 50 kilometrskem vplivnem območju na obeh straneh Evropskega zelenega pasu, ki prečka skoraj vse evropske bio-geografske enote. Je pa to območje zaradi dejavnosti človeka pod vse večjim pritiskom: spremembe rabe tal, predvsem večja pozidanost, vodijo v degradacijo habitatov in ogrožanje biodiverzitete.
