Biotska raznovrstnost je pestrost vsega živega na našem planetu in ena najpomembnejših in najdragocenejših naravnih dobrin. Ljudje smo, kot del narave, odvisni od biotske raznovrstnosti saj nam zagotavlja hrano, gorivo, kisik, zaščito pred poplavami, sušo in vetrom…

S podpisom Konvencije o biotski raznovrstnosti, sprejete v Rio de Janeiru leta 1992, države pogodbenice sprejemajo številne zaveze za varstvo tega naravnega bogastva. V Sloveniji, ki se je konvenciji pridružila leta 1996, se k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispeva s številnimi projekti. Tudi projekt POSEIDONE je namenjen ohranjanju mokrišč in njihove biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije. Poleg ohranjanja in izboljšanja stanja izbranih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij, med cilji izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostna raba in razvoj zavarovanih območij, s poudarkom na morskem okolju.

Letošnji Svetovni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) bodo Osnovna šola Elvire Vatovec Prade, Regionalni razvojni center Koper in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije obeležili v torek 21. maja 2024, z delavnico na temo »Preplet preteklosti in sedanjosti naravoslovnega videnja«. Na dogodku, ki bo organiziran v okviru projekta POSEIDONE (Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027), bodo učenci Osnovne šole Elvire Vatovec pod vodstvom mentorice Ksenije Pfeifer, prof. likovne umetnosti in Gašperja Terana, prof. biol. in kemije, fotografirali rastlinstvo in živalstvo Naravnega rezervata Škocjanski zatok, nato pa fotografije preoblikovali v naravoslovne risbe, preko katerih bodo spoznavali tako biotsko pestrost, kot tudi lepoto narave in naravoslovnega ustvarjanja.

Za več informacij:
Bojana Lipej, vodja projekta pri partnerju DOPPS, bojana.lipej@dopps.si
Tina Primožič, vodja projekta pri partnerju RRC Koper, tina.primozic@rrc-kp.si

O PROJEKTU POSEIDONE:
Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 (ki za boj proti podnebnim spremembam, spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zeleno in modro infrastrukturo) ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Glavni cilji projekta:
• ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000,
• zmanjšanje turističnega pritiska na teh območjih,
• spodbujanje trajnostnega kmetijstva in avtohtonih rastlinskih sort.

www.ita-slo.eu/poseidone

Dan biotske raznovrstnosti 2024, sporočilo za javnost pred dogodkom (PDF)

Zaključilo se je prvo leto dela na Interreg projektu z akronimom ReCo, ki se osredotoča na Evropski zeleni pas. Ta edinstven naravni in kulturni spomenik, ki se razteza več kot 12.500 km in povezuje 24 držav vzdolž nekdanje železne zavese, je postal simbol čezmejnega sodelovanja na področju ohranjanja narave, trajnostnega razvoja regij in ohranjanja skupne naravne dediščine Evrope.

V prvem letu so bila z vrednotenjem zgodovinskih podatkov o rabi zemljišč in analizo trenutnih satelitskih podatkov Sentinel 2 identificirana območja, primerna za ekološko obnovo vzdolž evropskega zelenega pasu. Izdelana je bila strategija obnove in pripravljeni ukrepi na šestih pilotnih območjih. Škocjanski zatok je eno od teh pilotnih območij, kjer so bili posegi že izvedeni in so vključevali prilagoditvene ukrepe na podnebne spremembe. Ti ukrepi so bili namenjeni zaščiti varovanih Natura 2000 habitatov in ptic pred posledicami dviga morske gladine v območju brakične lagune.

V naslednjih dveh letih bo pripravljena transnacionalna strategija ter regionalni načrti za obnovo degradiranih ekosistemov z namenom krepitve biotske raznovrstnosti, izboljšanja ekološke povezanosti in odpravljanja posledic podnebnih sprememb. Metode in rezultati, razviti v okviru projekta ReCo, bodo služili kot primeri dobre prakse za obnovo novih območij.

Seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu (1.-9. 5. 2024) prinaša še nekaj novosoti in selivk, ki so se ustavile v rezervatu. Presenetilo nas je zlasti večje število črnih čiger.

• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 2 os., bonifika & laguna;
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 2 os., bonifika;
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 28 os., bonifika;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 2 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 4 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Postovka (Falco tinnunculus): 1 os., bonifika;
• Mala tukalica (Porzana parva (Zapornia parva)): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 14 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 5 os., laguna;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 1 os., laguna;
• Mali martinec (Actitis hypoleucos): 3 os., bonifika & laguna;
• Rrdečenogi martinec (Tringa totanus): 21 os., laguna;
• Mali galeb (Hydrocoloeus minutus ): 1 os., bonifika;
• Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus): 2 os., laguna;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 88 os., laguna;
• Mala čigra (Sternula albifrons): 18 os., bonifika & laguna;
• Črna čigra (Chlidonias niger): 12 os., bonifika & laguna;
• Hudournik (Apus apus): 4 os., bonifika;
• Beguljka (Riparia riparia): 10 os., bonifika;
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 30 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 5 os., bonifika & laguna;
• Kupčar (Oenanthe oenanthe): 1 os., bonifika;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 2 os., bonifika;
• Rjavi srakoper (Lanius collurio): 1 os., bonifika;
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 3 os., bonifika;
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 6 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 9 os., bonifika;

Črna čigra, foto: Iztok Zupan

Na pobudo Mitje Planinška, direktorja Petrol OEM Primorska – Novo mesto in njegovih zaposlenih, je bila v začetku aprila izvedena čistilna akcija odstranjevanja odpadkov na območju Škocjanskega zatoka. Zaradi bližine Petrolovega prodajnega mesta Koper – Sermin se odpadki ob vetrovnih dneh, zlasti burji, lahko pojavijo v naravnem rezervatu. To je bila že tretja čistilna akcija, in prizadevanja pobudnikov dogodka ter podjetja Petrol so usmerjena v to, da postane takšna aktivnost tradicionalna. Takšna prizadevanja so bistvenega pomena za ohranjanje in varovanje Škocjanskega zatoka ter predstavljajo konkretne korake k trajnostnemu upravljanju okolja, obenem pa spodbujajo zavedanje lokalne skupnosti o pomenu varstva narave in odgovornega ravnanja z odpadki.

Photo: Bia Rakar
Udeleženci čistilne akcije, foto: Tadeja Oven

V zadnjem tednu smo kljub nenadni ohladitvi zabeležili letošnjo prvo čapljico in rumenega vrtnika, ki se je iz prezimovališč vrnil kar 15 dni prej kot običajno.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili med 19. in 26. 4. 2024.

• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 2 os., bonifika & laguna;
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 1 os., bonifika;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 16 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 2 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 2 os., bonifika;
• Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika;
• Mala tukalica (Porzana parva (Zapornia parva)): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 36 os., bonifika & laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 2 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 31 os., bonifika & laguna;
• Rrdečenogi martinec (Tringa totanus): 32 os., laguna;
• Kozica (Gallinago gallinago): 3 os., bonifika;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 30 os., laguna;
• Hudournik (Apus apus): 200 os., bonifika & laguna;
• Planinski hudournik (Apus melba (Tachymarptis melba)): 1 os., bonifika;
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika;
• Kmečka lastovka (Hirundo rustica): 250 os., ;
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 150 os., ;
• Beguljka (Riparia riparia): 10 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 18 os., bonifika & laguna;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 16 os., bonifika;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 2 os., bonifika;
• Rjava penica (Sylvia communis): 1 os., bonifika;
• Mlinarček (Sylvia curruca): 1 os., bonifika;
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 18 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 16 os., bonifika;
• Rumeni vrtnik (Hippolais icterina): 1 os., bonifika;
• Repnik (Linaria cannabina (Carduelis cannabina)): 1 os., bonifika;

Rumeni vrtnik, foto: Domen Stanič

Nadpovprečne temperature zadnjih nekaj mesecev so pospešile rast in cvetenje mnogih rastlin, številne dvoživke (npr. zelene rege) in plazilci so osatali aktivni tudi pozimi, nekatere ptice so se iz prezimovališč vrnile prej, nekateri osebki (vijeglavka, prosnik…) se na pot do prezimovališč sploh niso podali. Zato ni nič nenavadnega, da v prvi polovici aprila lahko opazujemo selivke, kot je na primer plevica, ki so se v preteklih letih pri nas ustavljale šele v mesecu maju.
Hitro rastoča vegetacija mestoma že otežuje opazovanje, kljub temu, smo ta teden opazili večje število plevic (14), žličarki, čopaste čaplje, na območju polslane lagune kaspijski čigri.

Sledi seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu (12. – 18. 4. 2024):

• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 3 os., bonifika & laguna;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 14 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 2 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Postovka (Falco tinnunculus): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 20 os., bonifika & laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 4 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 10 os., bonifika & laguna;
• Kozica (Gallinago gallinago): 4 os., bonifika;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 6 os., laguna;
• Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia (Sterna caspia)): 2 os., laguna;
• Hudournik (Apus apus): 53 os., bonifika & laguna;
• Beguljka (Riparia riparia): 10 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 13 os., bonifika & laguna;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 5 os., bonifika;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 1 os., bonifika;
• Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 6 os., bonifika;

Kaspijska čigra, foto: Duša Vadnjal

Začenja se obdobje, ko se Škocjanski zatok spremeni v nekakšen vrtec v naravi.

Gnezditveno obdobje (april-avgust) je za živali najobčutljivejše. V tem obdobju je še toliko pomembnejše, da prav vsi obiskovalci dosledno upoštevate pravila obiskovanja rezervata; ne zahajate z učne poti, se ne vzpenjate na nasipe, pse sprehajate pod neposrednim nadzorom na (krajših) povodcih, ne trgate rastlin, ne vznemirjate živali s hrupom, se jih ne dotikate…

Vsakršno vznemirjanje za živali pomeni stres in nepotrebno porabo energije, ki bi jo sicer rabile za oskrbo svojih mladičev (varovanje, hranjenje…). V obdobju gnezdenja tudi mi upravljalci v rezervatu ne izvajamo nikakršnih posegov, izjema so morebitna nujna vzdrževalna dela, ki jih ne moremo prestaviti.
Prav vsi lahko prispevamo k lepšemu jutri za mnoge, vse bolj redke in ogrožene živali ter rastline. Hvala, ker vam ni vseeno.

Raca mlakarica z mladiči, foto: Iztok Zupan

Kdaj lahko v Škocjanskem zatoku opazimo največ vrst?
Ravno v teh dneh, tednih lahko v rezervatu opazimo največje število vrst – dvoživke, plazilce, žuželke… in seveda tudi ptice.
V zadnjem tednu smo na letošnji seznam dodali kaspijsko čigro, rakarja, čopasto čapljo in jezerskega martinca. Opazili smo tudi prve mladiče, in sicer par sivih gosi (Anser anser) s štirimi mladiči in race mlakarice (Anas plathyrhynchos) z 11 mladiči. V bližini učne poti malo pred opazovališčem h. št. 10 lahko opazite labodje gnezdo, iz opazovališča h. št. 10 lahko v vodi vidite plavajoče gnezdo liske (Fulica atra).

Sledi seznam zanimivejših opazovanj med 3. in 11. 4. 2024:

• Reglja (Anas querquedula (Spatula querquedula)): 2 os., bonifika & laguna;
• Kostanjevka (Aythya nyroca): 2 os., laguna;
• Bobnarica (Botaurus stellaris): 1 os., bonifika;
• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 3 os., bonifika;
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 1 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 2 os., bonifika;
• Mala tukalica (Porzana parva (Zapornia parva)): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 20 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 5 os., laguna;
• Togotnik (Philomachus pugnax (Calidris pugnax)): 3 os., bonifika;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 21 os., bonifika;
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 1 os., laguna;
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 18 os., laguna;
• Jezerski martinec (Tringa stagnatilis): 1 os., laguna;
• Veliki škurh (Numenius arquata): 2 os., laguna;
• Kozica (Gallinago gallinago): 3 os., bonifika;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 3 os., laguna;
• Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia (Sterna caspia)): 3 os., laguna;
• Hudournik (Apus apus): 6 os., bonifika;
• Planinski hudournik (Apus melba (Tachymarptis melba)): 5 os., bonifika;
• Beguljka (Riparia riparia): 3 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 6 os., bonifika;
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 4 os., bonifika;
• Mlinarček (Sylvia curruca): 2 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 1 os., bonifika;
• Taščična penica (Sylvia cantillans): 2 os., bonifika;
• Plašica (Remiz pendulinus): 1 os., bonifika;

Pa smo le dočakali višek pomladanske selitve, obdobje, ko lahko v Škocjanskem zatoku vidimo največje število različnih vrst ptic, med katerimi najdemo selivke, prezimovalke, celoletne vrste in gnezdilke. Med najzanimivejša opazovanja zadnjih dnih vsekakor sodijo rjavi galeb, kostanjevka, mali prodnik in črnorepi kljunač. Opazili smo tudi prvega hudournika, slavca, severnega kovačka, rumeno pastirico in breguljko.

Sledi seznam zanimivih vrst, opaženih med 29. 3. in 3. 4. 2024:

• Dolgorepa raca (Anas acuta): 1 os., bonifika;
• Reglja (Anas querquedula (Spatula querquedula)): 2 os., bonifika & laguna;
• Kostanjevka (Aythya nyroca): 1 os., laguna;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 6 os., bonifika;
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 1 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Postovka (Falco tinnunculus): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 18 os., bonifika & laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 19 os., bonifika;
• Črna prosenka (Pluvialis squatarola): 1 os., laguna;
• Togotnik (Philomachus pugnax (Calidris pugnax)): 3 os., laguna;
• Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 7 os., laguna;
• Mali prodnik (Calidris minuta): 1 os., bonifika;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 11 os., bonifika;
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 4 os., laguna;
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 12 os., laguna;
• Črni martinec (Tringa erythropus): 4 os., laguna;
• Črnorepi kljunač (Limosa limosa): 1 os., laguna;
• Veliki škurh (Numenius arquata): 9 os., bonifika;
• Kozica (Gallinago gallinago): 9 os., bonifika;
• Rjavi galeb (Larus fuscus): 1 os., laguna;
• Beguljka (Riparia riparia): 2 os., bonifika;
• Kmečka lastovka (Hirundo rustica): 11 os., bonifika;
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 60 os., bonifika;
• Hudournik (Apus apus): 1 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 6 os., bonifika;
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 1 os., bonifika;
• Taščična penica (Sylvia cantillans): 1 os., bonifika;
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 6 os., bonifika;
• Severni kovaček (Phylloscopus trochilus): 1 os., bonifika;

Črnorepi kljunač, foto: Bojan Škerjanc

Ob Svetovnem dnevu voda so OŠ Elvire Vatovec Prade, Regionalni razvojni center Koper, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Društvo likovnih pedagogov Primorja organizirali 18. slikarski Ex tempore z naslovom »NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA«.

Dogodek, ki je združil 36 ljubiteljev umetnosti in narave vseh starosti, je potekal v petek, 22. marca 2024, na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Udeležilo se ga je 23 učencev tretje triade iz petih osnovnih šol Obalno-kraška regije ter člani Likovnega društva Solinar iz Pirana in Likovnih ustvarjalcev Vrtnica iz Portoroža. Na letošnjem Ex temporu organiziranem v okviru projekta POSEIDONE, je bila izpostavljena povezanost med mokrišči in ljudmi ter kako skupna prizadevanja prek projektov, kot je POSEIDONE, lahko prispevajo k ohranjanju teh dragocenih ekosistemov za prihodnje generacije.

O PROJEKTU POSEIDONE:
Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru programa Interreg Italija-Slovenija in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 (ki za boj proti podnebnim spremembam, spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zeleno in modro infrastrukturo) ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Glavni cilji projekta:
• ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000,
• zmanjšanje turističnega pritiska na teh območjih,
• spodbujanje trajnostnega kmetijstva in avtohtonih rastlinskih sort.

Projekt POSEIDONE sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija.