OBVESTILO!

V soboto, 6. julija 2024, začne veljati poletni odpiralni čas centra za obiskovalce.
Center za obiskovalce (recepcija, trgovina, bar) bo odprt od 8.00 do 15.00, ob ponedeljkih bo še naprej zaprt.

Urnik naravnega rezervata (učna pot z opazovališči) ostaja nespremenjen, odprt bo vsak dan od 6.00 do 21.00.

V začetku junija so obilne padavine povzročile nenaden dvig vodne gladine po celotnem rezervatu. Močno deževje in izjemen nivo vode v polslani laguni sta povzročila uničenje nekaterih gnezd. Ptice so propadla gnezda hitro nadomestile z novimi. Med popisom gnezdilk v brakični laguni je bilo danes, 28. 6. 2024, samo na novih muljastih otočkih, oblikovanih v okviru projekta ReCo, najdenih 23 novih (nadomestnih) gnezd male čigre (Sternula albifrons) in 41 gnezd navadne čigre (Sterna hirundo). Nekaj mladičev se je izvalilo v zadnjih 48h. Na ostalih otočkih so bili opaženi že večji mladiči navadne čigre, ki bodo ravnokar pripravljeni na prvi (vz)let.

V slabem mesecu sta se na novih otočkih vidno razrastli tudi dve značilni pionirski vrsti halofitne vegetacije – navadni osočnik (Salicornia europaea) in obrežna lobodka (Suaeda maritima), dodatna potrditev uspeha izvedene akcije in dokaz, da si narava opomore hitreje, kot bi si lahko mislili.

Gnezdo z mladičema male čigre, foto: Domen Stanič

Podjetje Luka Koper d.d. že več kot dve desetletji podpira upravljanje in razvoj Škocjanskega zatoka. Sodelovanje se je začelo v okviru evropskega projekta LIFE00NAT/SLO/7226, kjer so bile med leti 2001–2007 izvedene številne aktivnosti za obnovo in ohranjanje habitatov ter ptic v naravnem rezervatu, pri čemer je bila Luka Koper pomemben partner. Njihova podpora se ni končala pri tem projektu, saj so v naslednjih letih pomembno prispevali k trajnostnemu razvoju in varovanju tega območja: električno vozilo Alke je olajšalo delo na terenu in postalo nepogrešljiv del tehnične opreme, ureditev območja ob ankaranski vpadnici je zmanjšala motnje in poudarila estetsko ter izobraževalno vrednost rezervata, kar je pozitivno vplivalo na podobo v javnosti, center za obiskovalce pa je z opremo postal prijetnejši za obiskovalce rezervata.

V letu 2024 je Luka Koper sofinancirala izvedbo ukrepov za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na mokrišča, kar vključuje povečanje pretočnosti lagunskih kanalov in zmanjšanje poplavne ogroženosti ob povišanem plimovanju ter dodatne ureditve habitatov v brakični laguni, namenjene ohranjanju varovanih habitatnih tipov ter gnezdišč in prehranjevališč varovanih vrst ptic. Izvedba teh ukrepov je bila vključena v Program porabe sredstev Sklada za podnebne sprememb, prav tako pa tudi v projekt POSEIDONE (Promocija zelene in modre infrastrukture za nov okoljski razvoj) in projekt ReCo (Obnova degradiranih ekosistemov vzdolž evropskega zelenega pasu v srednji Evropi za izboljšanje biotske raznovrstnosti in ekološke povezanosti). Luka Koper v projektu ReCo sodeluje kot pridružen partner, kar bo v bodoče še okrepilo sodelovanje in dobrososedske odnose ter razumevanje skupnega prostora.

Luka Koper s svojim delovanjem dokazuje zavezanost k varovanju narave in podpiranju lokalnih skupnosti. Z vizijo, posluhom in dialogom dokazuje, da lahko živimo v simbiozi, kjer gospodarski razvoj in okoljevarstvena prizadevanja sobivajo in se medsebojno podpirajo.

V petek, 14. 6. 2024, nas je presenetilo še eno opazovanje, ki predstavlja novo gnezditev vrste na območju rezervata. V polslani laguni smo opazili par duplinskih kozark (Tadorna tadorna) s petimi, le nekaj dni starimi mladiči. V Škocjanskem zatoku se je vrsta že občasno pojavljala v gnezditvenem obdobju, a do pričujočega opazovanja gnezditve nismo potrdili. Duplinska kozarka je v Sloveniji zelo redka gnezdilka, ki je doslej gnezdila le v Sečoveljskih solinah in Strunjanu.

Duplinski kozarki z mladiči, foto: Domen Stanič

V okviru projekta ReCo sta bila v lanskem letu v polslani laguni NR Škocjanski zatok oblikovana dva nova muljasta otočka v skupni površini 420 m2. Material za oblikovanje otočkov je bil pridobljen s poglobitvijo sekundarnih (mozaičnih) kanalov znotraj brakične lagune, kar bo dolgoročno izboljšalo tudi kroženje vode znotraj lagune ter pomagalo omiliti tveganje za njeno evtrofikacijo.

Uspeh ureditve novih habitatov je viden že v letošnjem letu. Med popisom gnezdilk v brakični laguni je bilo najdenih 26 gnezd male čigre (Sternula albifrons) in 139 gnezd navadne čigre (Strna hirundo), kar je najvišje število doslej. Na novih otočkih so že eno leto po njihovi ureditvi nastale nove gnezdeče kolonije, zabeleženih je bilo 25 gnezd navadne čigre, 3 gnezda male čigre in vsaj eno gnezdo beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus). Po zarasti halofitne vegetacije se lahko pričakuje, da se bodo kolonijam čiger pridružile še druge vrste, kot so rdečenogi martinec (Tringa totanus), polojnik (Himantopus himantopus) in rumena pastirica (Motacilla flava).

Gnezdo navadne čigre na otočku, ustvarjenem v okviru projekta ReCo, foto: Domen Stanič

V zadnjih dneh maja je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok našo pozornost pritegnilo zapoznelo pojavljanje race žličarice (Spatula clypeata). V sladkovodnem močvirju sta bila večkrat opažena tako samec kot samica. Ker vrsta za gnezdenje rada izbira precej zaraščena vodna telesa in tudi mladiče pelje na plan bodisi zgodaj zjutraj bodisi ob mraku, bi morebitno gnezditev lahko tudi spregledali. A pozornejše opazovanje je obrodilo sadove, saj smo 31. maja 2024 za krajši čas lahko opazovali samico s sedmimi mladiči. Ta vrsta race v Sloveniji velja za redko in ogroženo gnezdilko, do sedaj je namreč znana le peščica gnezdišč na severovzhodu države, pozimi in na selitvi pa je žličarica dokaj pogosta vrsta mokrišč.

Samica race žličarice, foto: Duša Vadnjal

V zadnjih dneh maja 2024 nas je ob zaključku kartirnega popisa gnezdilk Naravnega rezervata Škocjanski zatok pričakalo presenečenje. Na tamariski (Tamarix spp.) sredi sladkovodnega močvirja smo opazili pritlikavega kormorana (Microcarbo pygmaeus), ki je sedel na komaj zgrajenem gnezdu. Situacijo smo nato pozorno spremljali in nekaj ur kasneje opazili samca, ki je valeči samici prinesel hrano, nakar je sledila kopulacija. Dva dni zatem smo na par metrov oddaljeni tamariski odkrili še eno, nekoliko bolj skrito gnezdo z valečo ptico. Gre za prvi zabeleženi primer gnezdenja te vrste v Sloveniji. Nam najbližje gnezdišče je v naravnem rezervatu Valle Cavanata, nedaleč od Gradeža v sosednji Italiji, vrsta pa gnezdi tudi v drugih italijanskih mokriščih Severnega Jadrana.

Pritlikavi kormoran živi pretežno v jugovzhodni Evropi, na Balkanskem polotoku in v Turčiji, v zadnjem desetletju pa se je močno razširil proti zahodu. V Sloveniji je še pred desetletji veljal za redko vrsto, sedaj pa je dokaj pogost, predvsem na severovzhodu in v obalnih mokriščih. V Škocjanskem zatoku je vrsta prisotna celo leto, tako na območju polslane lagune kot tudi na sladkovodnem delu. Pogosto jih lahko opazujemo kako v družbi velikih (Ardea alba) in malih belih (Egretta garzetta) ter kravjih čapelj (Bubulcus ibis) posedajo in prenočujejo prav na istih tamariskah, kjer so bila odkrita gnezda. Po novem lahko pritlikave kormorane v rezervatu opazujemo tudi med gnezdenjem, saj je gnezdišče dobro vidno s centra za obiskovalce in opazovališča številka 11.

Pritlikavi kormoran na gnezdu, foto: Domen Stanič

Najzanimivejša opazovanja zadnjih dni:

• Sivka (Aythya ferina): 10 os., bonifika;
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 3 os., bonifika;
• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 2 os., bonifika;
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 1 os., bonifika;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 1 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 3 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 17 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 5 os., laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 2 os., laguna;
• Rrdečenogi martinec (Tringa totanus): 14 os., laguna;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 100 os., laguna;
• Mala čigra (Sternula albifrons): 25 os., bonifika & laguna;
• Belolična čigra (Chlidonias hybrida): os., ;
• Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica): 1 os., laguna;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 16 os., laguna;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 7 os., bonifika;
• Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika;
• Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris): 2 os., bonifika;
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 33 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 25 os., bonifika;
• Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta): 5 os., bonifika;
• Kobilar (Oriolus oriolus): 2 os., bonifika;
• Plotni strnad (Emberiza cirlus): 1 os., bonifika;

Žametna penica, foto: Domen Stanič

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok sta bila letošnja Svetovni dan biotske raznovrstnosti (22. maj) in Teden naravnih parkov Slovenije (24. maj) obeležena v torek, 21. maja 2024. Osnovna šola Elvire Vatovec Prade, Regionalni razvojni center Koper in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so organizirali likovno delavnico na temo »Preplet preteklosti in sedanjosti naravoslovnega videnja«. Na dogodku, organiziranem v okviru projekta POSEIDONE (Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027), je sodelovalo 17 učencev zadnje triade Osnovne šole Elvire Vatovec, ustvarjali so pod vodstvom mentorice Ksenije Pfeifer, prof. likovne umetnosti in Gašperja Terana, prof. biol. in kemije. Učenci so spoznali tehniko, ki so jo naravoslovci uporabljali pred pojavom moderne tehnologije (fotoaparati ipd.). Opazovane predmete so namreč morali narisati, le tako so jih lahko ovekovečili, bodisi za primerjavo med seboj bodisi z risbami v knjigah ali strokovnih razpravah.

Učenci so po fotografijah, prikazih v knjigah in s pomočjo interneta ustvarili naravoslovno risbo živali in rastlin. Na akvarelni papir so s svinčnikom narisali izbrano žival, jo pobarvali z akvarelnimi barvami ter poiskali slovensko in latinsko ime vrste. Risanje učencem omogoča, da se kreativno izrazijo, hkrati pa spoznavajo raznolikost narave in se učijo prepoznavati različne vrste glede na njihove značilnosti, kot so oblika, barva in vzorci. Iskanje latinskih in slovenskih imen pa spodbuja dodatno raziskovanje, s čimer se seznanijo s pomenom pravilne identifikacije vrst. Na ta način učenci skozi umetniško ustvarjanje ne le razvijajo svoje risarske spretnosti, temveč poglabljajo svoje znanje o naravi.

Za več informacij:
Bojana Lipej, vodja projekta pri partnerju DOPPS, bojana.lipej@dopps.si
Tina Primožič, vodja projekta pri partnerju RRC Koper, tina.primozic@rrc-kp.si

O PROJEKTU POSEIDONE:
Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 (ki za boj proti podnebnim spremembam, spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zeleno in modro infrastrukturo) ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Glavni cilji projekta:
• ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000,
• zmanjšanje turističnega pritiska na teh območjih,
• spodbujanje trajnostnega kmetijstva in avtohtonih rastlinskih sort.

www.ita-slo.eu/poseidone

Letošnje gnezditveno obdobje nam je v zadnjem tednu postreglo z novimi opazovanji, in sicer prvih mladičev polojnika in tremi pari sivk z mladiči (en par kar s 7 mladiči). Med zanimivejšimi vrstami, ki smo jih opazili v teh dneh, so belolična in beloperuta čigra, škrjančar, žličarka in plevica. Najzanimivejša vrsta pa je vsekakor škrlatec, ki ga uvrščamo med izjemne gostem, saj je bil doslej v Škocjanskem zatoku opažen le dvakrat, in sicer v maju 2019 in juniju 2023.
Za to obodbje (druga polovica maja) je zlasti nenavadno pojavljanje race žličarice, žvižgavke in mandarinke.

Sledi seznam ostalih zanimivejših vrst, ki smo jih zabeležili od 16. do 24. 5. 2024:

• Mandarinka (Aix galericulata): 1 os., bonifika;
• Raca žličarica (Anas clypeata (Spatula clypeata)): 1 os., bonifika;
• Sivka (Aythya ferina): 15 os., bonifika;
• Žvižgavka (Anas penelope (Mareca penelope)): 1 os., bonifika;
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 4 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 1 os., bonifika;
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 2 os., bonifika;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 1 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 2 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 14 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 2 os., laguna;
• Rrdečenogi martinec (Tringa totanus): 8 os., laguna;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 116 os., laguna;
• Mala čigra (Sternula albifrons): 19 os., bonifika & laguna;
• Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus): 3 os., bonifika;
• Belolična čigra (Chlidonias hybrida): 2 os., bonifika;
• Divja grlica (Streptopelia turtur): 1 os., laguna;
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 4 os., laguna;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 2 os., bonifika;
• Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris): 1 os., bonifika;
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 8 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 12 os., bonifika;
• Rjavi srakoper (Lanius collurio): 1 os., bonifika;
• Kobilar (Oriolus oriolus): 2 os., bonifika;
• Škrlatec (Carpodacus erythrinus): 1 os., bonifika;

Škrlatec, foto: Duša Vadnjal