Z rednimi popisi smo tudi letos spremljali številčnost gnezdečih populaciji ogroženih vrst ptic Škocjanskega zatoka. Gnezditvena sezona je bila nadvse uspešna, saj smo v brakični laguni prešteli do 100 gnezd navadne čigre (Sterna hirundo), z barvnimi obročki pa nam je uspelo opremiti 88 mladičev. Malih čiger (Sternula albifrons) je bilo kot vedno malo manj (10 parov), polojniki (Himantopus himantopus) in rdečenogi martinci (Tringa totanus) pa so gnezdili v podobnem številu kot prejšnja leta (14-15 in 11-12 parov). Tudi letos je bila brakična laguna dom vsaj štirim parom beločelih deževnikov (Charadrius alexandrinus), število malih deževnikov (Charadrius dubius) pa je v zadnjih letih upadlo na 4-5 parov. V laguni so gnezdili tudi do trije pari čopastega ponirka (Podiceps cristatus) naenkrat. Sladkovodno močvirje je postalo pravi gosji vrtec, saj so kar štiri pari sivih gosi (Anser anser) uspešno speljali po 5-6 mladičev. Od ostalih gnezdilk velja omeniti še en par rjave čaplje (Ardea purpurea) in 5 parov čapljice (Ixobrychus minutus).

Jesenska selitev, ki se je za mnoge vodne ptice pričela že sredi poletja, je v Škocjanski zatok prinesla kar nekaj zanimivih vrst. V juniju nas je presenetila prisotnost beločele gosi (Anser albifrons), zabeležili pa smo tudi drugi podatek malega detla (Dryobates minor) za rezervat. Med avgustom in oktobrom smo opazili tudi močvirskega lunja (Circus pygargus), velikega žagarja (Mergus merganser), črnega škarnika (Milvus migrans), malega sokola (Falco columbarius) in duplarja (Columba oenas). Septembra sta se na območju brakične lagune več tednov zadrževala vsaj dva ribja orla (Pandion haliaetus), v novembru pa smo bili priča dvodnevnemu postanku manjše jate žerjavov (Grus grus). Zabeležili smo tudi dve alohtoni vrsti ptic in sicer svetega ibisa (Threskiornis aethiopicus; 3. podatek za rezervat) in mandarinko (Aix galericulata; 2. podatek za rezervat).

Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate tudi na naši družabnih omrežjih – Facebook in Instagram.