Zaradi tehničnih težav bo center za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok zaprt do odprave le-teh.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Ta teden smo med rednim monitoringom ptic, od zanimivejših vrst zabeležili jato regelj in kreheljcev, številne male martince, prve letošnje mladiče čapljice in enega vodomca. Slednjega lahko po več mesecih odsotnosti ponovno opazujemo v Škocjanskem zatoku od poznega poletja dalje. Ta letni čas zaznamujejo tudi številni glasni mladiči trstnic (srpičnih in rakarjev), ki jih starši hranijo v trstičjih ob učni poti.

Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:

• Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 4 os., laguna
• Kreheljc (Anas crecca): 1 os., bonifika
• Reglja (Spatula querquedula): 11 os., bonifika
• Sivka (Aythya ferina): 2 os., bonifika
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 30 os., bonifika & laguna
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 2 os., bonifika
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 4 os., bonifika
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 1 os., bonifika
• Polojnik (Himantopus himantopus): 6 os., bonifika & laguna
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 1 os., laguna
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 1 os., bonifika & laguna
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 2 os., laguna & bonifika
• Mali martinec (Actitis hypoleucos): 8 os., laguna
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 2 os., laguna
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 16 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 1 os., laguna
• Kozica (Gallinago gallinago): 1 os., laguna
• Mala čigra (Sternula albifrons): 20 os., laguna & bonifika
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 85 os., laguna
• Divja grlica (Streptopelia turtur): 1 os., laguna
• Vodomec (Alcedo atthis): 1 os., laguna
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 5 os., bonifika & laguna
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 3 os., bonifika & laguna
• Brškinka (Cisticola juncidis): 6 os., bonifika & laguna
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 21 os., bonifika
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 7 os., bonifika
• Kobilar (Oriolus oriolus): 2 os., laguna

Čapljica, foto: Domen Stanič

Ta teden smo med rednim monitoringom ptic opazili porast v številu nekaterih pobrežnikov, kot je denimo mali martinec, kar je tipično za poletni čas (začetek jesenske selitve). Istočasno pa so v polslani laguni še prisotni mladiči gnezdečih pobrežnikov kot sta polojnik in rdečenogi martinec. Na gnezditvenih otočkih je moč opaziti tudi mnogo mladičev navadne čigre. Od zanimivejših vrst velja omeniti škrjančarja, ki je lovil kmečke lastovke nad sladkovodnim močvirjem.

Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:

• Sivka (Aythya ferina): 2 os., bonifika
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 61 os., bonifika & laguna
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 3 os., bonifika
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 4 os., bonifika
• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 1 os., bonifika
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 4 os., bonifika
• Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika
• Polojnik (Himantopus himantopus): 9 os., bonifika & laguna
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 1 os., laguna
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 3 os., bonifika & laguna
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 1 os., laguna & bonifika
• Mali martinec (Actitis hypoleucos): 7 os., laguna
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 3 os., laguna
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 15 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 4 os., laguna
• Vodomec (Alcedo atthis): 1 os., bonifika
• Mala čigra (Sternula albifrons): 28 os., laguna & bonifika
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 88 os., laguna
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika
• Divja grlica (Streptopelia turtur): 2 os., bonifika
• Kmečka lastovka (Hirundo rustica): 300 os., bonifika (prenočišče/roost)
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 6 os., bonifika & laguna
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 5 os., bonifika & laguna
• Brškinka (Cisticola juncidis): 5 os., bonifika & laguna
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 18 os., bonifika
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 7 os., bonifika
• Kobilar (Oriolus oriolus): 1 os., laguna

Škrjančar, foto: Claudia Grandi

Od sobote, 15. julija 2023, do vključno nedelje, 13. avgusta 2023, bo center za obiskovalce (recepcija, bar, trgovina) obratoval po skrajšanem odpiralnem času, in sicer od 8.00 do 13.00. Ob ponedeljkih in v torek 15. 8. 2023 bo center za obiskovalce zaprt.

Odpiralni čas naravnega rezervata (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska) ostaja nespremenjen, in sicer od 6.00 do 21.00, odprt vsak dan.

Ali ste vedeli, da so naši konji »bosi«? To pomeni, da niso podkovani oz. na kopitih nimajo pričvrščenih podkev.

Zakaj se konja podkuje?
Konji, ki se veliko gibljejo po trdih terenih, kot je makadam, asfalt ali kamnit teren, si kopita obrabijo hitreje kot v naravni okoljih, zato postanejo občutljivejši in težje hodijo. Včasih so konje podkovali za delo, danes se kuje predvsem športne konje (oskrba na cca. 6 tednov).

Bosi konji
Na močvirnem terenu, domačem okolju kamarških konj, kot je sladkovodno močvirje Škocjanskega zatoka, se konjem ugrezne tudi do 50 cm globoko v tla, zato bi si podkve kaj kmalu »sezuli«. (ang. barefoot) bolje čutijo svoje telo, ki je tudi bolje prekrvavljeno, in vedo, kam stopati (tako kot mi, ko poleti bosi hodimo po kamniti plaži, po gozdu …).

Ali ste vedeli, da so kopita enaka našim nohtom? So rožena kožna tvorba, ki neprestano raste. V naravi, z mešanim mehkim in trdim terenom, si jih sami enakomerno brusijo, pri udomačenih konjih mora za zdrava in pravilno oblikovana kopita poskrbeti kovač.

“Konjska pedikura”
Naša čredica kamarških konj si kopita oblikuje med gibanjem na močvirnih pašnikih in po trdem terenu (maneža, učna pot), 2-3 krat na leto pa za dodatno brušenje in oblikovanje poskrbi naš kovač Marko. Danes je prišel na »obisk« in Rižani, Cabi ter obema žrebičkoma, Cvetku in Drenu, uredil kopita. Mladina je sprva radovedno opazovala nevsakdanje dogajanje, nato pa sta bila pedikure deležna še sama. Fanta sta se odlično odrezala in tako prvič bolje spoznala svojega »konjskega pedikerja«. Markotu pa se, kot vedno, zahvaljujemo za strokovno in odlično opravljeno delo.

Kovač na delu, foto: Bia Rakar

Čeprav je poletje, se mnoge vrste ptic že odpravljajo na jesensko selitev! Pri tem so pobrežniki in druge vodne ptice med najzgodnejšimi. Ta teden smo tako že opazili močvirske, pikaste in male martince. Zanimiva je bila tudi prisotnost dveh rdečih lastovk v večji jati kmečkih lastovk. V sladkovodnem močvirju smo zabeležili dve čopasti čaplji in kvakača, medtem ko so odrasli osebki čapljic in rjavih čapelj še vedno zaposleni s hranjenjem mladičev v gnezdih. Zanimivo je tudi večerno združevanje pritlikavih kormoranov in čapelj na drevesih v sladkovodnem delu.

Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadjih dneh (3. – 7. 7. 2023):

• Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 1 os., laguna
• Sivka (Aythya ferina): 3 os., bonifika
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 52 os., bonifika & laguna
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 5 os., bonifika
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 4 os., bonifika
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 2 os., bonifika
• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 5 os., bonifika
• Mokož (Rallus aquaticus): 2 os., bonifika
• Polojnik (Himantopus himantopus): 11 os., bonifika & laguna
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 1 os., laguna
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 3 os., bonifika & laguna
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 10 os., laguna & bonifika
• Mali martinec (Actitis hypoleucos): 2 os., laguna
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 5 os., laguna
• Mala čigra (Sternula albifrons): 18 os., laguna & bonifika
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 69 os., laguna
• Divja grlica (Streptopelia turtur): 1 os., bonifika
• Vijeglavka (Jynx torquilla): 3 os., laguna & bonifika
• Rdeča lastovka (Cecropis daurica): 2 os., bonifika (3.7.2023)
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 6 os., bonifika & laguna
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 5 os., bonifika & laguna
• Brškinka (Cisticola juncidis): 4 os., bonifika & laguna
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 15 os., bonifika
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 8 os., bonifika
• Kobilar (Oriolus oriolus): 2 os., laguna

Kvakač, foto: Domen Stanič

Z veseljem vam predstavljamo strateški projekt POSEIDONE, enega od treh strateških projektov programa Interreg Italija-Slovenija 2021 – 2027. Zasnovan je bil z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti, razvoja zelene in modre infrastrukture (na območjih Natura 2000 in v kmetijskem sektorju), zmanjševanja turističnega pritiska na zavarovana območja ter spodbujanja sodelovanja med Italijo in Slovenijo.

Skupne čezmejne aktivnosti bodo osredotočene na ključne vidike, ki presegajo meje držav in regij. Hkrati pa so nekatere aktivnosti vezane na posamezna pilotna območja, saj so prilagojene lokalnim značilnostim, potrebam in izzivom. Partnerji bodo na teh območjih izvajali projekte, ki so posebej zasnovani za podporo lokalnemu razvoju, ohranjanju naravne in kulturne dediščine, izboljšanju kakovosti okolja in spodbujanju trajnostnih praks na lokalni ravni.

Slovenski partnerji projekta so poleg upravljavcev zavarovanih območij, ki so Krajinski park Strunjan, Naravni rezervat Škocjanski zatok (DOPPS), Občina Ankaran – Krajinski park Debeli rtič, še Znanstveno raziskovalno središče Koper, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Regionalni razvojni center Koper.

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je prilagajanje na klimatske spremembe ključnega pomena za ohranjanje njegove biotske pestrosti, zato bo v okviru projekta izvedena pilotna akcija z ukrepi za oblikovanje novih in ohranjanje obstoječih Natura 2000 habitatov in vrst na območju brakične lagune.

V zadnjem času se v Škocjanskem zatoku soočajo s povečanim obiskovanjem, zato bo del projektnih aktivnosti namenjen boljšemu spremljanju in upravljanju števila obiskovalcev s postavitvijo števcev za obiskovalce na vstopnih točkah v rezervat.

Informacije o glavnih aktivnostih, ki jih bodo izvajali ostali partnerji, si lahko preberete v sporočilu za javnost (PDF): “Ohranjanje biodiverzitete na čezmejnem območju skozi inovativne pristope projekta Poseidone”

V preteklih dneh smo na območju Škocjanskega zatoka med pticami opazili tako stalnice in gnezdilke kot tudi preletne goste. Najzanimivejša vrsta pa je vsekakor škrlatec, ki ga uvrščamo med izjemne gostem, saj je bil doslej v Škocjanskem zatoku opažen le enkrat, in sicer v maju 2019.

• Siva gos (Anser anser): 34 os., bonifika (5 fam.+pull)
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 30 os., laguna & bonifika
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 2 os., bonifika
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 1 os., bonifika
• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 5 os., bonifika
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 1 os., bonifika
• Priba (Vanellus vanellus): 1 os., bonifika
• Polojnik (Himantopus himantopus): 17 os., bonifika & laguna
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 1 os., laguna
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 18 os., laguna
• Mala čigra (Sternula albifrons): 23 os., laguna
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 18 os., laguna
• Belolična čigra (Chlidonias hybrida): 1 os., bonifika
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 6 os., bonifika & laguna
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 9 os., bonifika & laguna
• Brškinka (Cisticola juncidis): 4 os., bonifika & laguna
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 4 os., bonifika
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 9 os., bonifika
• Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta): 2 os., bonifika & laguna
• Kobilar (Oriolus oriolus): 2 os., laguna
• Divja grlica (Streptopelia turtur): 1 os., laguna
• Škrlatec (Carpodacus erythrinus): 1 os., bonifika

Škrlatec, foto: Duša Vadnjal

Izredno veseli smo bili, ko sta nas Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in avtor Uroš Grilc iz Založbe Škrateljc povabila k sodelovanju, še posebej zato, ker je bila njihova želja napisati zgodbo, ki bo najmlajšim predstavila Škocjanski zatok in njegove »prebivalce«.

Sodelovanje z avtorjem zgodbe in Tino Škrokov iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper je bilo zelo kreativno, inovativno, plodno in prijetno. To je prvo takšno sodelovanje, za katerega upamo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Etruščanska rovka, najmanjši živeči sesalec na svetu, ki živi tudi v Škocjanskem zatoku, je junakinja zgodbe, ki otrokom približuje naravo in spodbuja njeno varovanje. Rovka tehta kvečjemu do 2,4 grama in meri komajda kaj več kot 4 centimetre. V slikanici poleg nje nastopajo še druge živali, predvsem ptice selivke. Naše sodelovanje je bilo osredotočeno na čim bolj realističen prikaz glavnih likov ter njihovega okolja.

Pričujoča slikanica je najboljši način, da otroke navdušimo nad naravo in varovanjem rastlin in živali, saj skozi zgodbo spoznavajo različna življenjska okolja ter v njih živeče živali in rastline. V naravnem rezervatu Škocjanski zatok se bo v prihodnosti uredila pravljična pot, prva takšna v Mestni občini Koper in bo vključena v pravljično-doživljajsko transverzalo v Sloveniji. Ta pravljična pot bo omogočila otrokom, da združijo pravljični svet z naravnim okoljem in tako še bolj poglobijo svoje izkušnje.

Slikanica je naprodaj v centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok.