V preteklih desetih dneh se je nabralo kar nekaj zanimivih opažanj selivk, ki Škocjanski zatok uporabljajo kot postajališče na selitveni poti v tople kraje. Izstopale so predvsem redkejše vrste pobrežnikov kot npr. peščenec (2. podatek za rezervat), veliki in Temminckov prodnik, puklež ter komatni deževnik. Zabeležili pa smo še veliko več – sledi seznam:
Prijazno vabljeni,
da se nam v okviru Mednarodne noči netopirjev v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pridružite pri spoznavanju netopirje.
Uvodnemu predavanju bo sledil terenski ogled spremljanja eholokacijskih klicev netopirjev, v kolikor bo to dopuščalo vreme, pa si bomo ogledali tudi demonstracijo lova v mreže. Vabljeni vsi, ki jih zanima, kdo poleg ptic še leti v Škocjanskem zatoku.
VODI: Jan Gojznikar, Član Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN)
KJE: zbirno mesto: Center za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Sermin 50, 6000 Koper
KDAJ: 18.00
Med 31. majem in 2. junijem 2023 sva se sodelavki iz NRŠZ v okviru projekta ReCo »Obnova degradiranih ekosistemov vzdolž evropskega zelenega pasu v srednji Evropi za izboljšanje biotske raznovrstnosti in ekološke povezanosti« (INTERREG Srednja Evropa), udeležili strokovne ekskurzije na Češko. Gostitelj, projektni partner Ametyst, neprofitna organizacija s sedežem v Plznu in z več kot dvajsetletno tradicijo na področju okoljskega izobraževanja ter varstva narave, je zasnoval ekskurzijo s ciljem spodbujanja boljše obnove degradiranih habitatov vzdolž zelenega pasu na podlagi primerov dobrih praks. Projektni partnerji smo imeli priložnost spoznati različne pristope, izzive in rešitve ter izmenjati lastno znanje in izkušnje.
Exmoorski konji s pašo pomagajo pri upravljanju mokrišča Josefovské louky. foto: Bojana Lipej
Kot primere uspešnih pristopov k obnovi degradiranih habitatov in ohranjanju biotske raznovrstnosti so nam predstavili tri območja: državni naravni rezervat Praděd, ornitološko območje Josefovské louky in pašni rezervat Milovice.
Prvi dan ekskurzije smo si ogledali travnike in pašnike v naravnem rezervatu Praděd (del krajinskega območja Jeseníky, ki je eno največjih zavarovanih območij na Češkem), ki jih ogroža zaraščanje z borovnico (Vaccinium myrtillus). Na celotnem Jeseniškem pogorju so s pašo tradicionalno gospodarili več sto let. Od leta 1950 je bilo to upravljanje ustavljeno in pašniki so se začeli zaraščati z borovnico, kar je povzročilo upad biotske pestrosti. Negativni trend se je še povečal s sajenjem ruševja (Pinus mugo) za omejevanje snežnih plazov. Glede na pretekle izkušnje, se je upravljavec odločil obnoviti pašo v tem naravnem rezervatu in po zaslugi projekta, ki je v fazi izvajanja, so začeli ustvarjati vrstno bogate (za zdaj) majhne odprte površine, ki so bile nekoč zaradi paše precej bolj obsežne.
Skupinska fotografija udeležencev strokovne ekskurzije v okviru projekta ReCo. foto: Martin Kuba
Ornitološko območje Josefovské louky je primer uspešne obnove s ponovno uporabo starega namakalnega sistema iz obdobja Avstro-Ogrske, s pomočjo katerega so ustvarili primerne habitate za številne vrste ptic in druge živali, vezane na vodna in močvirna okolja. Zamisel o obnovi tega območja se je porodila članom Češkega ornitološkega društva (ČSO), nevladne organizacije, ki je kasneje tudi poskrbela za celotno obnovo in ga sedaj vzdržuje in financira pretežno s pomočjo donacij. Upravljanje območja, poleg košnje in odstranjevanja biomase, temelji tudi na paši s konji pasme exmoor in stare pasme goveda.
Vzpon po pobočju naravnega rezervata Praděd, zaraščenem z borovnicami. foto: Tina Kocjančič
Zadnji dan ekskurzije je bil namenjen ogledu nekdanjega vojaškega območja v kraju Milovice, kjer je nastal pašni rezervat za velike parkljarje. Po opustitvi vojaških aktivnosti v 90. letih prejšnjega stoletja, se je območje začelo zaraščati z grmičevjem in invazivnimi tujerodnimi vrstami, kar je povzročilo upad biotske raznovrstnosti. Da bi upad zaustavili, so člani neprofitne organizacije Česká Krajina prišli na idejo o uvedbi paše treh vrst velikih rastlinojedih živali: exmoorskih konjev, bizonov ter stare pasme goveda. Projekt je dober primer trajnostnega razvoja in kaže, kako prizadevanja za obnovo upoštevajo pretekle človekove dejavnosti in jih uspešno nadomeščajo z drugimi (kot je denimo paša), vse s ciljem ohranitve biotske pestrosti.
Obvestilo!
Od 1. do vključno 30. septembra bo v veljavi nov odpiralni čas, in sicer
– center za obiskovalce (recepcija, trgovina, bar): 8.00 – 18.00, odprt od torka do nedelje;
– naravni rezervat (krožna učna pot z opazovališči): 7.00 – 20.00, odprt vsak dan.
V preteklih dneh je selitev prinesla kar nekaj zanimivih ptic v Škocjanski zatok. Mlad ribji orel se že nekaj dni zadržuje v brakični laguni, kjer poseda po količkih in lovi ciplje. V laguni smo več dni zapored opazovali kaspijsko čigro, na polojih pa je veliko pobrežnikov, med katerimi izstopajo črni martinec, črna prosenka in spremenljivi prodnik. Na sladkovodnem delu rezervata smo opazili modre taščice, žličarko, kačarja in belo štorkljo.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
Obvestilo o podaljšanju odpiralnega časa centra za obiskovalce v drugi polovici avgusta.
Od 16. do 31. avgusta 2023 bo:
– center za obiskovalce odprt od torka do nedelje od 8.00 do 15.00 in
– naravni rezervat odprt vsak dan od 6.00 do 21.00
Pozno poletje zaznamuje postopen odhod ptic gnezdilk iz rezervata, saj se te že selijo na prezimovališča. Te dni v polslani laguni skorajda ne bomo več opazili polojnikov, rdečenogih martincev in beločelih deževnikov. Tudi večina malih in navadnih čiger je že zapustila rezervat. Vseeno pa se tudi v tem času najde marsikatera zanimiva ptica, predvsem selivka. Ta teden so med rednim spremljanjem stanja ptic v rezervatu izstopali kragulj, škrjančar, 2 mala prodnika, črnoglavi galeb in smrdokavra. Čeprav je rac številčno še vedno malo, se te vrstno krepijo; poleg mlakaric, sivk, kreheljcev in žličarice smo te dni opazili tudi prve konopnice in čopasto črnico.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
V preteklih dneh smo opazili kar nekaj zanimivih vrst ptic, večinoma selivk kot npr. kukavico, 2 smrdokavri, črno prosenko, 3 kvakače, čopasto čapljo, žličarico, bičjo trstnico in rjavega srakoperja. V tem času je moč opaziti tudi povečano število čapelj, predvsem malih belih – teh smo ta teden prešteli kar 50.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
Ta teden sta umirjeno poletno dogajanje v Škocjanskem zatoku popestrili opazovanji smrdokavre in breguljke. V sladkovodnem močvirju je z nekoliko potrpljenja moč opaziti mladostne osebke čapljic, v polslani laguni pa številne mladiče navadnih in mali čiger.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok
Peščenec, foto: Domen Stanič
