Poletna in jesenska selitev ptic sta tudi letos prinesli kar nekaj zanimivosti v Škocjanski zatok. Zadnji dan maja je bila v polslani laguni fotografirana rjava komatna tekica (Glareola pratincola), kar predstavlja šele tretji podatek te redke vrste za rezervat. Nato smo sredi junija zabeležili drugi podatek škrlatca (Carpodacus erythrinus), v septembru pa tudi drugi podatek peščenca (Calidris alba) za NRŠZ. Začetek jeseni, ki se pri nas začne že sredi poletja, je v Škocjanski zatok prinesel tudi kaspijsko čigro (Hydroprogne caspia), velike prodnike (Calidris canutus), temminckovega prodnika (Calidris temminckii), pukleža (Lymnocryptes minimus) in kar nekaj drugih zanimivih vrst, ki jih beležimo vsako leto. V septembru sta nas poleg jate sedmih belih štorkelj (Ciconia ciconia) in rdeče lastovke (Cecropis daurica) ponovno obiskala vsaj dva ribja orla (Pandion haliaetus), ki sta se nekaj tednov zadrževala v polslani laguni.
Rjava komatna tekica, foto: Duša Vadnjal
Prava senzacija tega leta pa je nastopila v začetku oktobra, ko je Škocjanski zatok ponovno postregel z novo vrsto ptice za Slovenijo: sinjim lebduhom (Elanus caeruleus). Gre za izvorno afriško ptico, ki v Evropi gnezdi večinoma le na Iberskem polotoku in na jugozahodu Francije, povsod drugje v Evropi pa velja za zelo redko vrsto. V Škocjanskem zatoku smo sinjega lebduha opazovali 2. oktobra 2023, ko je osebek posedal na vrhu suhega drevesa pred centrom za obiskovalce in kasneje tudi lovil po sladkovodnem močvirju. V rezervatu je bil prisoten le za kratek čas, zato ga je lahko občudovalo le nekaj srečnih opazovalcev.
V oktobru sta glavno pozornost vzbudili školjkarica (Haematopus ostralegus), ki se je nekaj dni hranila pred opazovalnico v polslani laguni in jata 66 kravjih čapelj (Bubulcus ibis) na mokrotnih travnikih. V novembru smo zabeležili dve sabljarki (Recurvirostra avosetta), kar predstavlja redek podatek te vrste v hladnem obdobju leta. Obenem smo v istem mesecu večkrat opazovali zapoznel osebek vijeglavke (Jynx torquilla), ki je občasno celo prepeval in za katerega ne izključujemo, da bo pri nas tudi prezimil.
Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate na Facebook strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok – @skocjanskizatok.
V sklopu evropskega projekta NAMIRS (North Adriatic Sea Incident Response System), je 20. novembra 2023 potekala mednarodna vaja, katere cilj je bil preveriti pripravljenost in odzivnost na večje ekološke nesreče na morju in ob obali v severnem Jadranu. Projekt NAMIRS je bil ustanovljen z namenom razširitve in povezovanja obstoječih operativnih postopkov za ukrepanje ob onesnaženjih morja med Hrvaško, Slovenijo in Italijo ter oblikovanja skupnega operativnega mehanizma za ukrepanje na severnem Jadranu, s čimer bi prispeval k izvajanju Barcelonske konvencije v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.
Scenarij vaje je predvidel trčenje tankerja in trajekta v italijanskih teritorialnih vodah blizu Debelega rtiča, zaradi česar je izteklo približno 20000 litrov nafte v morje. Takoj po nesreči je na morje odplulo več čolnov, vlačilcev in celo helikopter, da bi skupaj omejili nastalo onesnaženje, medtem ko se je na palubo poškodovanega plovila spustila ekipa strokovnjakov, ki so jo sestavljali gasilci vseh treh držav, osebje pristaniških uprav, specializirano za varnost plovbe, ki so ocenili nevarnost požara ter nato preverili plovnost in varnost plovila.
Istočasno je bil na Lazaretu vzpostavljen štab Civilne zaščite, odgovoren za koordinacijo dela kopenske ekipe. V štabu so se hitro zbrali različni predstavniki, med njimi Prostovoljno gasilsko društvo Hrvatini, Direkcija RS za vode, Območno združenje Rdečega križa Koper, VGP Drava Ptuj, Služba za varovanje obalnega morja, Krajinski park Debeli rtič ter DOPPS. Ekipa delavcev VGP Drava Ptuj je z amfibijskim vozilom napeljala v morje plavajoče baraže za zamejitev oljnega madeža medtem ko je DOPPS z ekipo prostovoljcev poskrbelo za primerno ukrepanje ob pojavu zaoljenih ptic.
Po končani vaji so vsi udeleženci soglasno ugotovili, da je bil odziv vseh treh sodelujočih držav hiter in učinkovit, vendar so bile opažene nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnosti odpraviti
Te dni smo v sladkovodnem močvirju Škocjanskega zatoka zabeležili jato 13 svetih ibisov (Threskiornis aethiopicus). Gre za invazivno tujerodno vrsto ptice, katere populacija v sosednji Italiji je v zadnjih letih skokovito narasla. Posledica tega je tudi vse več opažanj vrste pri nas. Pričujoči podatek velja za 4. opazovanje za rezervat in 5. za Slovenijo.
Poleg tega smo v preteklih dneh od zanimivejših vrst v rezervatu opazili tudi sivega galeba, dolgorepo raco, črnovratega ponirka in prosnika.
Naravni rezervat Škocjanski zatok je zagotovo eno izmed pomembnejših zavarovanih območij v jugozahodni Sloveniji, ki s svojim pestrim prepletom habitatov predstavlja pomembno zatočišče živalskim in rastlinskim vrstam. Rezervat nudi ugodne razmere tudi nekaterim vrstam dvoživk, med katerimi je zelena rega (Hyla arborea), ki je tukaj v primerjavi s preostalimi deli slovenske Istre še vedno pogosta, kar ponuja izjemno priložnost za njeno raziskovanje. V sladkovodnem delu NRŠZ se rege razmnožujejo, medtem ko večji del leta preživijo na kopnem, predvsem v gosti vegetaciji (na drevesih, grmičju), saj so izjemne plezalke.
V sodelovanju z upravljalcem NRŠZ, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, smo uspešno vzpostavili vzorčenje populacije zelene rege s pomočjo PVC cevi, ki jih rege lahko uporabljajo kot umetna zatočišča. Cevi (L = 600 mm; Ø = 40-50 mm) smo pritrdili na vegetacijo oz. ob količke na višino 1,0 – 1,5 m. Na dnu so zaprte, na višini 10 cm imajo drenažno luknjo, ki služi, da se v cevi ob morebitnih padavinah ne nabere preveč vode, a hkrati dovolj, da se ustvari ugodna mikroklima. Metodologija, ki jo med drugim uporabljajo v tujini pri nekaterih sorodnih vrstah, se je izkazala za zelo uspešno, saj zelene rege cevi redno uporabljajo. To bistveno olajša njihovo vzorčenje, saj jih za razliko od klasičnega iskanja in vzorčenja z mrežo zgolj vzamemo iz cevi, izmerimo, fotografiramo in jih vrnemo nazaj. Pri tem pa lahko posamezne živali umetno zatočišče kadarkoli zapustijo.
Zelena rega, foto: Jure Jugovic
Rezultati popisa omogočajo vpogled v populacijsko strukturo, primerjavo morfometričnih lastnosti, možnost prepoznavanja osebkov s pomočjo fotoidentifikacije in ocenjevanje številčnosti populacije. Pri tem smo testirali tudi programsko opremo, ki na podlagi edinstvene bočne proge določi identiteto živali. Preliminarni rezultati raziskav bodo kmalu objavljeni v zaključnih nalogah študentov programa Varstvena biologija na Univerzi na Primorskem. Nadejamo se, da bomo v eni izmed naslednjih številk revije Svet ptic lahko poročali o konkretnih rezultatih.
Avtorji: Martin Senič, Martina Lužnik – Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko naravoslovje in informacijske tehnologije, Oddelek za biodiverziteto
V marcu 2023 je DOPPS-BirdLife Slovenia izvedel investicijo “Poglabljanje sekundarnih kanalov ter ureditev habitatov v brakični laguni Naravnega rezervata Škocjanski zatok” z namenom zmanjšati vpliv podnebnih sprememb na mokrišča in s tem grožnje, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za varovane habitate in vrste v Škocjanskem zatoku.
Pred izvedbo, foto: Stanislav Valand
Raziskave o vplivu podnebnih sprememb na mokrišča so pokazale eksponentno rast ranljivosti habitatov v brakičnem delu rezervata. To pomeni, da bi se lahko Natura 2000 habitati do leta 2060 znatno zmanjšali ali celo soočili z nevarnostjo izginotja brez intervencije. To bi negativno vplivalo tudi na favno, ki je odvisna od teh habitatov. Za omilitev teh učinkov je ključnega pomena ustvariti dovolj površin za ciljne habitatne tipe halofitov, kar je mogoče doseči z izgradnjo novih muljastih otočkov ali dvigom že obstoječih. To je bil tudi glavni cilj izvedene investicije v okviru projekta POSEIDONE.
Po izvedbi, foto: Gregor Šubic
V okviru projekta POSEIDONE so bili v polslani laguni NR Škocjanski zatok oblikovani in nadgrajeni trije muljasti otočki v skupni površini 11.609,13 m2, pri čemer je bil potreben izkop 3.307,50 m3 lagunskega sedimenta. Muljasti otočki so bili oblikovani na različnih višinah, z namenom spodbujanja spontanega razvoja ciljnih Natura 2000 habitatnih tipov ob upoštevanju procesa sukcesije. Material za oblikovanje otočkov je bil pridobljen s poglobitvijo sekundarnih (mozaičnih) kanalov znotraj brakične lagune, kar bo dolgoročno izboljšalo tudi kroženje vode znotraj lagune ter pomagalo omiliti tveganje za njeno evtrofikacijo.
December v Škocjanskem zatoku zaznamujejo predvsem prezimujoče jate vodnih ptic. V sladkovodnem močvirju in polslani laguni je v tem času moč opaziti številne žvižgavke, žličarice, kreheljce, liske in veliki škurhi. Med njimi se najdejo zanimivejše in manj številčne vrste kot so npr. dolgorepa raca in konopnica. V polslani laguni je med pogostejšimi ponirki prisotnih tudi nekaj črnovratih ponirkov, pred dnevi pa smo zabeležili tudi jato petih sabljark. V začetku meseca je rezervat preletela tudi jata 200 žerjavov. Dokaj redno se v sladkovodnem močvirju pojavljata tudi kragulj in veliki srakoper, par prosnikov pa prezimuje v okolici maneže za konje. Pozornost vzbuja pozno pojavljanje vijeglavke, ki je bila letos že večkrat opažena konec novembra in v začetku decembra.
Sledi popolnejši seznam z zanimivejšimi vrstami, zabeleženimi v zadnjih nekaj tednih:
Te dni smo v polslani laguni opazili dve sabljarki, kar predstavlja šele četrti podatek te vrste za rezervat v hladnem delu leta. Sabljarka se v Škocjanskem zatoku sicer redno pojavlja v pomladanskem in poletnem času, v polslani laguni pa je tudi gnezdila dve leti zapored. Ta teden smo od zanimivejših vrst opazili tudi kragulja, pribo, velikega srakoperja in vijeglavko.
Sledi popolnejši seznam z vrstami, zabeleženimi v zadnjih dneh:
V preteklih dneh smo med rednim spremljanjem stanja ptic, od zanimivejših vrst opazili jato brinovk, pribo, vijeglavko, 6 krokarjev, velikega srakoperja in številne prosnike. Selitev vodnih ptic še poteka saj k nam prihajajo številne race in pobrežniki, ki bodo tukaj prezimovali. Število lisk se krepi, saj smo jih ta teden prešteli čez 500. Obenem so v večernih urah v sladkovodnem delu rezervata prisotne velike jate škorcev na prenočišču (vsaj 3000 osebkov).
Sledi seznam z vsemi zanimivimi vrstami, ki smo jih opazili med 1. in 10. 11. 2023:
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok
Rjava komatna tekica, foto: Duša Vadnjal
