Konec februarja 2024 smo uvedli plačilo za uporabo parkirišča Naravnega rezervata Škocjanski zatok.
Parkirišče pred centrom za obiskovalce je namenjeno le obiskovalcem Naravnega rezervata Škocjanski zatok v času odprtja rezervata. V dogovoru s pristojnim ministrstvom smo se za parkirnino odločili, da bi omejili parkiranje oseb, ki niso namenjene v rezervat in obiskovalcem zasedajo parkirne prostore. Obiskovalci rezervata imajo na voljo dvourno brezplačno uporabo parkirišča. Vsaka nadaljnja ura je plačljiva po veljavnem ceniku uporabe parkirišča (cenik). Plačilo parkirnine je možno ob izhodu iz parkirišča (brezstična plačilna kartica) in v centru za obiskovalce (plačilna kartica ali gotovina).
Z uvedbo plačljive uporabe parkirišča želimo zmanjšati tudi prekomeren obisk naravnega rezervata ob koncih tedna in praznikih in umiriti promet na zavarovanem območju ter izboljšati varnost obiskovalcev naravnega rezervata.
IZJEME
Uporaba parkirišča bo brezplačna za udeležence vodenih ogledov, dogodkov v naravnem rezervatu, najemnike prostorov v centru za obiskovalce in invalide. Parkiranje avtobusov je možno le ob predhodni najavi in rezervaciji termina za vodeni ogled ali najem dvorane.
Te dni smo med rednim spremljanjem ptic v Škocjanskem zatoku opazili prvo letošnjo regljo in prvega togotnika. V polslani laguni se zadržujejo beločeli deževniki, duplinske kozarke in črna prosenka. Pozornost sta vzbudili tudi velika jata okrog 360 kreheljcev in prezimujoča rjavka. Dnevno opazujemo kragulja, jato svetih ibisov in številne kravje čaplje, slednje se zadržujejo predvsem v laguni.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v tem tednu:
Pomladanska selitev se je za mnoge vrste vodnih ptic že začela. Te dni smo v Škocjanskem zatoku opazili prvo letošnjo žličarko, rjavega lunja in jato prib. Prejšnji teden je rezervat preletela manjša jata žerjavov, v polslani laguni pa smo že opazili prve beločele deževnike. Od nenavadnih prezimujočih vrst velja izpostaviti samca rjavke, kragulja in vijeglavko (slednjo redno opazujemo ob učni poti). V preteklih nekaj tednih smo zabeležili tudi brkato sinico, sloko, pukleža, rdečenoge martince, hribskega škrjanca in velikega srakoperja.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v februarju najdete na naši spletni strani:
V petek, 2. februarja 2024, je v okviru projekta POSEIDONE v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekal dogodek za obeležitev Svetovnega dne mokrišč »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi«.
V sodelovanju z RRC Koper je DOPPS v Škocjanskem zatoku gostil drugi partnerski sestanek in drugi sestanek upravnega odbora projekta POSEIDONE (Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027), ki se je zaključil z vodenim ogledom območja ter predstavitvijo pilotne akcije. Predstavniki slovenskih in italijanskih partnerjev so si ogledali prve rezultate poglabljanja sekundarnih kanalov ter ureditve habitatov v brakični laguni Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Glavni cilj teh ukrepov je zmanjšati vpliv podnebnih sprememb na mokrišča, s čimer se zmanjšujejo grožnje, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za varovane habitate in vrste v Škocjanskem zatoku.
Udeleženci dogodka (predstavniki projektnih partnerjev, učenci in njihova mentorica), foto: Tadeja Oven
Pomen teh ogroženih ekosistemov, je bil na primeru Naravnega rezervata Škocjanski zatok, predstavljen tudi skupini učencev iz Osnovne šole Elvire Vatovec Prade. Učenci so pod vodstvom mentorice Ksenije Pfeifer, prof. likovne umetnosti, ustvarjali grafične liste v tehniki belega tiska. Kot motiv so izbrali ptice mokrišč, redke in zaradi človekovih dejavnosti vse bolj ogrožene vrste. Ta umetniška dela ne le pričajo o lepoti naravnega sveta, ampak tudi opozarjajo na krhko ravnovesje, ki ga podnebne spremembe lahko ogrozijo.
Likovna dela, nastala na dogodku, so na ogled v prvem nadstropju centra za obiskovalce, v času odprtja le-tega.
Z dogodkom je bilo izpostavljeno, kako pomembna je povezanost med mokrišči in ljudmi ter kako skupna prizadevanja prek projektov, kot je POSEIDONE, lahko prispevajo k ohranjanju teh dragocenih ekosistemov za prihodnje generacije.
Vijeglavka (Jynx torquilla) je dokaj nenavadna predstavnica iz družine žoln, katere glavna značilnost je ta, da se jeseni odseli na prezimovanje v subsaharsko Afriko. V Slovenijo se vrne marca in aprila, kjer gnezdi po sadovnjakih, vinogradih in v mejicah. Letošnjo zimo pa smo priča neobičajnemu dogodku: od novembra se na območju Škocjanskega zatoka zadržuje vsaj en osebek vijeglavke. Podatek je zanimiv saj gre verjetno za prvi primer prezimovanja te vrste pri nas! Nekaj dni nazaj je vijeglavko v svoj objektiv ujel redni obiskovalec rezervata Sandy Sancin. Ste vijeglavko to zimo opazili tudi vi?
Ta teden je med najzanimivejšimi opaženimi vrstami izstopala tamariskovka, ki se je hranila ob robu trstičja na sladkovodnem delu rezervata. V skupini čopastih črnic je še vedno prisotna vsaj ena rjavka (samec), po več tednih odsotnosti pa smo ponovno opazovali velikega srakoperja.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
Po nekajdnevni odsotnosti smo danes ponovno opazovali par rjavk, ki se je v sladkovodnem močvirju zadrževal v družbi petih čopastih črnic. Od zanimivejši vrst zabeleženih ta teden med rednim spremljanjem ptic velja omeniti še dve pribi, jato 11 duplinskih kozark, tri dolgorepe race in kar 15 konopnic.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu (13. – 18. 1. 2024):
V prvih dveh tednih novega leta smo v Škocjanskem zatoku zabeležili že nekaj zanimivih vrst ptic. Največjo pozornost je vzbujala rjavka (Aythya marila), redka vrsta race katere zadnji podatek za rezervat sega v leto 2016. V trstičju na sladkovodnem delu je bila obročkana prezimujoča tamariskovka, ravno tako letos v rezervatu prezimujeta dva osebka prosnika. Sladkovodno močvirje na dnevni ravni obiskuje tudi samica kragulja. Od konca decembra se redno pojavlja tudi jata tujerodnih in invazivnih svetih ibisov.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v preteklih dveh tednih:
Pred centrom za obikosvalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok si lahko do konca marca 2024 ogledate razstavo “Semena za življenje”, nastalo v okviru projekta LIFE FOR SEEDS.
Projekt se osredotoča na varstvo treh habitatnih tipov omrežja Natura 2000, in sicer presihajočih jezer, suhih travnikov z orhidejami in travnikov z navadnim volkom. Glede na zadnje nacionalno poročilo po 17. členu Direktive o habitatih za obdobje 2013-2018 so namreč vsi močno ogroženi s slabimi obeti za prihodnost.
V projektu želimo prispevati k izboljšanju stanja z vzpostavitvijo semenske banke, v kateri bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 širom Slovenije. Genetsko pestrost shranjenih semen bomo zagotovili z velikim številom nabranih vzorcev, saj bo v banki shranjenih kar 12.000 nabirkov semen. Poleg tega bomo z lokalnim semenskim materialom obnovili več kot 74 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000, med drugim tudi v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Pri obnovi bomo uporabili dve metodi – zeleni mulč (prenos sveže pokošene trave z zrelim semenom, ki pa še ni izpadlo) ter setev semenskih mešanic, nabranih s krtačnim strojem, ročnim sesalcem ali na roke.
Konkretne naravovarstvene aktivnosti bomo podprli s pripravo kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki bodo kmete spodbujali k ohranjanju ekstenzivno obdelovanih travnikov, ter s številnimi izobraževalnimi dejavnostmi. Med njimi je tudi razstava Semena za življenje, ki je nastala v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna. Razstava prikazuje raznolikost travniških rastlin in njihovih semen na 21 območjih Natura 2000 ter pomen ohranjanja pisanih travnikov v Sloveniji.
Projekt LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253) sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo za javno upravo.
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok
