Najzanimivejša opazovanja zadnjih dni:

• Sivka (Aythya ferina): 10 os., bonifika;
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 3 os., bonifika;
• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 2 os., bonifika;
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 1 os., bonifika;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 1 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 3 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 17 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 5 os., laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 2 os., laguna;
• Rrdečenogi martinec (Tringa totanus): 14 os., laguna;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 100 os., laguna;
• Mala čigra (Sternula albifrons): 25 os., bonifika & laguna;
• Belolična čigra (Chlidonias hybrida): os., ;
• Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica): 1 os., laguna;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 16 os., laguna;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 7 os., bonifika;
• Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika;
• Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris): 2 os., bonifika;
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 33 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 25 os., bonifika;
• Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta): 5 os., bonifika;
• Kobilar (Oriolus oriolus): 2 os., bonifika;
• Plotni strnad (Emberiza cirlus): 1 os., bonifika;

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok sta bila letošnja Svetovni dan biotske raznovrstnosti (22. maj) in Teden naravnih parkov Slovenije (24. maj) obeležena v torek, 21. maja 2024. Osnovna šola Elvire Vatovec Prade, Regionalni razvojni center Koper in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so organizirali likovno delavnico na temo »Preplet preteklosti in sedanjosti naravoslovnega videnja«. Na dogodku, organiziranem v okviru projekta POSEIDONE (Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027), je sodelovalo 17 učencev zadnje triade Osnovne šole Elvire Vatovec, ustvarjali so pod vodstvom mentorice Ksenije Pfeifer, prof. likovne umetnosti in Gašperja Terana, prof. biol. in kemije. Učenci so spoznali tehniko, ki so jo naravoslovci uporabljali pred pojavom moderne tehnologije (fotoaparati ipd.). Opazovane predmete so namreč morali narisati, le tako so jih lahko ovekovečili, bodisi za primerjavo med seboj bodisi z risbami v knjigah ali strokovnih razpravah.

Učenci so po fotografijah, prikazih v knjigah in s pomočjo interneta ustvarili naravoslovno risbo živali in rastlin. Na akvarelni papir so s svinčnikom narisali izbrano žival, jo pobarvali z akvarelnimi barvami ter poiskali slovensko in latinsko ime vrste. Risanje učencem omogoča, da se kreativno izrazijo, hkrati pa spoznavajo raznolikost narave in se učijo prepoznavati različne vrste glede na njihove značilnosti, kot so oblika, barva in vzorci. Iskanje latinskih in slovenskih imen pa spodbuja dodatno raziskovanje, s čimer se seznanijo s pomenom pravilne identifikacije vrst. Na ta način učenci skozi umetniško ustvarjanje ne le razvijajo svoje risarske spretnosti, temveč poglabljajo svoje znanje o naravi.

Za več informacij:
Bojana Lipej, vodja projekta pri partnerju DOPPS, bojana.lipej@dopps.si
Tina Primožič, vodja projekta pri partnerju RRC Koper, tina.primozic@rrc-kp.si

O PROJEKTU POSEIDONE:
Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 (ki za boj proti podnebnim spremembam, spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zeleno in modro infrastrukturo) ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Glavni cilji projekta:
• ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000,
• zmanjšanje turističnega pritiska na teh območjih,
• spodbujanje trajnostnega kmetijstva in avtohtonih rastlinskih sort.

www.ita-slo.eu/poseidone

Letošnje gnezditveno obdobje nam je v zadnjem tednu postreglo z novimi opazovanji, in sicer prvih mladičev polojnika in tremi pari sivk z mladiči (en par kar s 7 mladiči). Med zanimivejšimi vrstami, ki smo jih opazili v teh dneh, so belolična in beloperuta čigra, škrjančar, žličarka in plevica. Najzanimivejša vrsta pa je vsekakor škrlatec, ki ga uvrščamo med izjemne gostem, saj je bil doslej v Škocjanskem zatoku opažen le dvakrat, in sicer v maju 2019 in juniju 2023.
Za to obodbje (druga polovica maja) je zlasti nenavadno pojavljanje race žličarice, žvižgavke in mandarinke.

Sledi seznam ostalih zanimivejših vrst, ki smo jih zabeležili od 16. do 24. 5. 2024:

• Mandarinka (Aix galericulata): 1 os., bonifika;
• Raca žličarica (Anas clypeata (Spatula clypeata)): 1 os., bonifika;
• Sivka (Aythya ferina): 15 os., bonifika;
• Žvižgavka (Anas penelope (Mareca penelope)): 1 os., bonifika;
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 4 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 1 os., bonifika;
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 2 os., bonifika;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 1 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 2 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 14 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 2 os., laguna;
• Rrdečenogi martinec (Tringa totanus): 8 os., laguna;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 116 os., laguna;
• Mala čigra (Sternula albifrons): 19 os., bonifika & laguna;
• Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus): 3 os., bonifika;
• Belolična čigra (Chlidonias hybrida): 2 os., bonifika;
• Divja grlica (Streptopelia turtur): 1 os., laguna;
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 4 os., laguna;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 2 os., bonifika;
• Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris): 1 os., bonifika;
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 8 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 12 os., bonifika;
• Rjavi srakoper (Lanius collurio): 1 os., bonifika;
• Kobilar (Oriolus oriolus): 2 os., bonifika;
• Škrlatec (Carpodacus erythrinus): 1 os., bonifika;

Biotska raznovrstnost je pestrost vsega živega na našem planetu in ena najpomembnejših in najdragocenejših naravnih dobrin. Ljudje smo, kot del narave, odvisni od biotske raznovrstnosti saj nam zagotavlja hrano, gorivo, kisik, zaščito pred poplavami, sušo in vetrom…

S podpisom Konvencije o biotski raznovrstnosti, sprejete v Rio de Janeiru leta 1992, države pogodbenice sprejemajo številne zaveze za varstvo tega naravnega bogastva. V Sloveniji, ki se je konvenciji pridružila leta 1996, se k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispeva s številnimi projekti. Tudi projekt POSEIDONE je namenjen ohranjanju mokrišč in njihove biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije. Poleg ohranjanja in izboljšanja stanja izbranih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij, med cilji izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostna raba in razvoj zavarovanih območij, s poudarkom na morskem okolju.

Letošnji Svetovni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) bodo Osnovna šola Elvire Vatovec Prade, Regionalni razvojni center Koper in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije obeležili v torek 21. maja 2024, z delavnico na temo »Preplet preteklosti in sedanjosti naravoslovnega videnja«. Na dogodku, ki bo organiziran v okviru projekta POSEIDONE (Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027), bodo učenci Osnovne šole Elvire Vatovec pod vodstvom mentorice Ksenije Pfeifer, prof. likovne umetnosti in Gašperja Terana, prof. biol. in kemije, fotografirali rastlinstvo in živalstvo Naravnega rezervata Škocjanski zatok, nato pa fotografije preoblikovali v naravoslovne risbe, preko katerih bodo spoznavali tako biotsko pestrost, kot tudi lepoto narave in naravoslovnega ustvarjanja.

Za več informacij:
Bojana Lipej, vodja projekta pri partnerju DOPPS, bojana.lipej@dopps.si
Tina Primožič, vodja projekta pri partnerju RRC Koper, tina.primozic@rrc-kp.si

O PROJEKTU POSEIDONE:
Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 (ki za boj proti podnebnim spremembam, spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zeleno in modro infrastrukturo) ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Glavni cilji projekta:
• ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000,
• zmanjšanje turističnega pritiska na teh območjih,
• spodbujanje trajnostnega kmetijstva in avtohtonih rastlinskih sort.

www.ita-slo.eu/poseidone

Dan biotske raznovrstnosti 2024, sporočilo za javnost pred dogodkom (PDF)

Zaključilo se je prvo leto dela na Interreg projektu z akronimom ReCo, ki se osredotoča na Evropski zeleni pas. Ta edinstven naravni in kulturni spomenik, ki se razteza več kot 12.500 km in povezuje 24 držav vzdolž nekdanje železne zavese, je postal simbol čezmejnega sodelovanja na področju ohranjanja narave, trajnostnega razvoja regij in ohranjanja skupne naravne dediščine Evrope.

V prvem letu so bila z vrednotenjem zgodovinskih podatkov o rabi zemljišč in analizo trenutnih satelitskih podatkov Sentinel 2 identificirana območja, primerna za ekološko obnovo vzdolž evropskega zelenega pasu. Izdelana je bila strategija obnove in pripravljeni ukrepi na šestih pilotnih območjih. Škocjanski zatok je eno od teh pilotnih območij, kjer so bili posegi že izvedeni in so vključevali prilagoditvene ukrepe na podnebne spremembe. Ti ukrepi so bili namenjeni zaščiti varovanih Natura 2000 habitatov in ptic pred posledicami dviga morske gladine v območju brakične lagune.

V naslednjih dveh letih bo pripravljena transnacionalna strategija ter regionalni načrti za obnovo degradiranih ekosistemov z namenom krepitve biotske raznovrstnosti, izboljšanja ekološke povezanosti in odpravljanja posledic podnebnih sprememb. Metode in rezultati, razviti v okviru projekta ReCo, bodo služili kot primeri dobre prakse za obnovo novih območij.

Seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu (1.-9. 5. 2024) prinaša še nekaj novosoti in selivk, ki so se ustavile v rezervatu. Presenetilo nas je zlasti večje število črnih čiger.

• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 2 os., bonifika & laguna;
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 2 os., bonifika;
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 28 os., bonifika;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 2 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 4 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Postovka (Falco tinnunculus): 1 os., bonifika;
• Mala tukalica (Porzana parva (Zapornia parva)): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 14 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 5 os., laguna;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 1 os., laguna;
• Mali martinec (Actitis hypoleucos): 3 os., bonifika & laguna;
• Rrdečenogi martinec (Tringa totanus): 21 os., laguna;
• Mali galeb (Hydrocoloeus minutus ): 1 os., bonifika;
• Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus): 2 os., laguna;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 88 os., laguna;
• Mala čigra (Sternula albifrons): 18 os., bonifika & laguna;
• Črna čigra (Chlidonias niger): 12 os., bonifika & laguna;
• Hudournik (Apus apus): 4 os., bonifika;
• Beguljka (Riparia riparia): 10 os., bonifika;
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 30 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 5 os., bonifika & laguna;
• Kupčar (Oenanthe oenanthe): 1 os., bonifika;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 2 os., bonifika;
• Rjavi srakoper (Lanius collurio): 1 os., bonifika;
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 3 os., bonifika;
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 6 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 9 os., bonifika;

Na pobudo Mitje Planinška, direktorja Petrol OEM Primorska – Novo mesto in njegovih zaposlenih, je bila v začetku aprila izvedena čistilna akcija odstranjevanja odpadkov na območju Škocjanskega zatoka. Zaradi bližine Petrolovega prodajnega mesta Koper – Sermin se odpadki ob vetrovnih dneh, zlasti burji, lahko pojavijo v naravnem rezervatu. To je bila že tretja čistilna akcija, in prizadevanja pobudnikov dogodka ter podjetja Petrol so usmerjena v to, da postane takšna aktivnost tradicionalna. Takšna prizadevanja so bistvenega pomena za ohranjanje in varovanje Škocjanskega zatoka ter predstavljajo konkretne korake k trajnostnemu upravljanju okolja, obenem pa spodbujajo zavedanje lokalne skupnosti o pomenu varstva narave in odgovornega ravnanja z odpadki.

Upravljavec Škocjanskega zatoka izraža iskreno zahvalo vsem sodelujočim za njihov prispevek in prostovoljno angažiranost ter se nadeja novih skupnih dogodkov v prihodnosti.

V zadnjem tednu smo kljub nenadni ohladitvi zabeležili letošnjo prvo čapljico in rumenega vrtnika, ki se je iz prezimovališč vrnil kar 15 dni prej kot običajno.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili med 19. in 26. 4. 2024.

• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 2 os., bonifika & laguna;
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 1 os., bonifika;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 16 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 2 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 2 os., bonifika;
• Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika;
• Mala tukalica (Porzana parva (Zapornia parva)): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 36 os., bonifika & laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 2 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 31 os., bonifika & laguna;
• Rrdečenogi martinec (Tringa totanus): 32 os., laguna;
• Kozica (Gallinago gallinago): 3 os., bonifika;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 30 os., laguna;
• Hudournik (Apus apus): 200 os., bonifika & laguna;
• Planinski hudournik (Apus melba (Tachymarptis melba)): 1 os., bonifika;
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika;
• Kmečka lastovka (Hirundo rustica): 250 os., ;
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 150 os., ;
• Beguljka (Riparia riparia): 10 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 18 os., bonifika & laguna;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 16 os., bonifika;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 2 os., bonifika;
• Rjava penica (Sylvia communis): 1 os., bonifika;
• Mlinarček (Sylvia curruca): 1 os., bonifika;
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 18 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 16 os., bonifika;
• Rumeni vrtnik (Hippolais icterina): 1 os., bonifika;
• Repnik (Linaria cannabina (Carduelis cannabina)): 1 os., bonifika;

Nadpovprečne temperature zadnjih nekaj mesecev so pospešile rast in cvetenje mnogih rastlin, številne dvoživke (npr. zelene rege) in plazilci so osatali aktivni tudi pozimi, nekatere ptice so se iz prezimovališč vrnile prej, nekateri osebki (vijeglavka, prosnik…) se na pot do prezimovališč sploh niso podali. Zato ni nič nenavadnega, da v prvi polovici aprila lahko opazujemo selivke, kot je na primer plevica, ki so se v preteklih letih pri nas ustavljale šele v mesecu maju.
Hitro rastoča vegetacija mestoma že otežuje opazovanje, kljub temu, smo ta teden opazili večje število plevic (14), žličarki, čopaste čaplje, na območju polslane lagune kaspijski čigri.

Sledi seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu (12. – 18. 4. 2024):

• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 3 os., bonifika & laguna;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 14 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 2 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Postovka (Falco tinnunculus): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 20 os., bonifika & laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 4 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 10 os., bonifika & laguna;
• Kozica (Gallinago gallinago): 4 os., bonifika;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 6 os., laguna;
• Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia (Sterna caspia)): 2 os., laguna;
• Hudournik (Apus apus): 53 os., bonifika & laguna;
• Beguljka (Riparia riparia): 10 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 13 os., bonifika & laguna;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 5 os., bonifika;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 1 os., bonifika;
• Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 6 os., bonifika;