V prvih tednih maja smo na seznam vrst Škocjanskega zatoka dodali še eno ptico. Člani DOPPS so 10. 5. 2023 med obiskom rezervata na močvirnih pašnikih Bertoške bonifike slišali in videli vsaj tri osebke rdečegrle cipe (Anthus cervinus). Seznam ptic Škocjanskega zatoka tako po novem šteje 265 vrst.
V Evropi gnezdi devet vrst cip, najbolj severno (do severa Norveške) najdemo rdečegrlo cipo, ki je pri nas reden preletni gost tako na spomladanski kot tudi jesenski selitvi. Ta, najbolj pisana cipa, se med selitvijo zadržuje predvsem v odprtih okoljih, pogosto na golih površinah. V Sloveniji je največ opazovanj zabeleženih ravno med 20. aprilom in 7. majem, pogosto v družbi selečih se cip in pastiric.
Rdečegrla cipa, foto: Dejan Bordjan
Več o tej skrivnostni vrsti cipe si lahko preberete v portretu ptice izpod peresa Dejana Bordjana. Prispevek je bil objavljen v reviji Svet ptic leta 2016.
vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco ob zaključku projekta LAS Istre Čez slani travnik, ki bo v torek, 16. maja 2023, ob 11. uri v Medgeneracijskem središču Ankaran, na Ulici Rudija Mahniča 1, 6280 Ankaran.
Gnezditvena sezona se je šele dobro začela, mi pa smo že zabeležili novo gnezdilko Škocjanskega zatoka.
Ob začetku gnezditve začnejo naši strokovnjaki za ptice (ornitologi) izvajati dodatne popise, med drugim kartirne popise gnezdilk. Na teh posebnih popisih beležijo gnezdeče pare, s tem da na zemljevid območja vrišejo bodisi gnezda, bodisi pojoče samce, ki z petjem označujejo/vzdržujejo svoje gnezditvene teritorije.
Na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok smo do sedaj zabeležili 49 različnih vrst ptic gnezdilk, letos na seznam dodajamo novo, 50. vrsto, in sicer žametno penico (Sylvia melanocephala). Med kartirnim popisom je bilo opaženih nekaj teritorialnih osebkov te sredozemske vrste penice. Glede na obdobje in primeren življenjski prostor (toploljubna grmišča s posameznimi drevesi) lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da vrsta letos prvič gnezdi tudi na območju rezervata.
Žametna penica, foto: Domen Stanič
Žametna penica je majhna ptica značilna za območje Sredozemlja. V času gnezditve se zadržuje v nizkem zimzelenem grmičevju ali goščavi z največ nekaj drevesi. Pogosto jo najdemo tudi v makiji. Njeno gnezdo, skrito med grmovjem ali steblikami, je čvrsto zgrajeno iz vejic, bilk, korenin in pajčevin. Evropska populacija je v Evropi prisotna pretežno vse leto, le nekateri osebki se selijo do Senegala in v Sudan. V Sloveniji je celoletna vrsta, prisotna le v Istri in v najtoplejših območjih pod Kraškim robom in na Komenskem krasu.
V začetku maja se v Škocjanki zatok vrnejo še zadnje, zapoznele selivke, ki rezervat uporabljajo za gnezdenje. Tako smo v zadnjih dneh opazili čapljice in male čigre ter veliko srpičnih trstnic in rakarjev. Od selivk, ki tu ne gnezdijo so te dni izstopale: jata 40 beloperutih čiger na preletu, belolična čigra, plevice, žličarka, čopasta čaplja, mali škurh in jata 45 togotnikov.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
Medtem ko je gnezditvena sezona za mnoge vrste ptic že v teku, se za druge vrste selitev še nadaljuje. V brakični laguni je te dni zelo živahno, predvsem na račun navadnih čiger, polojnikov, rdečenogih martincev, beločelih deževnikov, čopastih ponirkov in rumenih pastiric, ki že vzpostavljajo svoje teritorije. Od zanimivejših selivk v laguni velja izpostaviti kaspijsko čigro, na sladkovodnem močvirju pa smo opazili rdeče lastovke, močvirskega lunja, belolično čigro, trstnega cvrčalca in belovratega muharja. Zabeležili smo tudi prvo letošnjo čopasto čapljo, ki se na območju rezervata pojavlja le kot selivka.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
Naravni rezervat in center za obiskovalce bosta med prazniki ODPRTA vse dni po ustaljenem urniku.
Center za obiskovalce (recepcija, bar, trgovina) bo ODPRT vsak dan od 9.00 do 20.00, izjemoma bo odprt tudi v ponedeljek 1. maja 2023. Naravni rezervat (krožna pot z opazovališči in parkiriščem za obiskovalce v času obiska) bo ODPRT vsak dan od 7.00 do 20.00.
Pomladansko deževje je te dni nad Škocjanski zatok »spustilo« nove selivke, npr. plevice, kvakače, žličarke, trstnega cvrčalca, repaljščice in številne pobrežnike, med katerimi prednjačijo močvirski martinci. V polslani laguni se zadržuje veliko število navadnih čiger (prešteli smo jih kar 150), medtem ko so sladkovodno močvirje »zasedle« številne rjave čaplje.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
Leta 2012, natančneje 28. 5. 2012, je Igor Brajnik, ornitolog in usposobljen obročkovalec, na otočku sredi polslane lagune obročkal mladiča rdečenogega martinca, vrste, ki na območju Škocjanskega zatoka redno gnezdi vse od leta 2011.
Po skoraj 11 letih, 10. 4. 2023, je fotografinja Duša Vadnjal v svoj objektiv ujela rdečenogega martinca s kovinskim obročkom na desni nogi ter podatek (kraj, datum, kodo na obročku) posredovala Slovenskemu centru za obročkanje ptičev Prirodoslovnega muzeja Slovenije. In tako smo dobili zelo pomemben podatek: osebek star 11 let se je vrnil na mesto, kjer se je leta 2012 izvalil.
Obročkani, 11 let stari rdečenogi martinec, foto: Duša Vadnjal
Rdečenogi martinec v Sloveniji gnezdi samo v Škocjanskem zatoku in Sečoveljskih solinah.
Izven gnezditvenega obdobja (avgust – marec) lahko v rezervatu izvajamo posege, med drugim manjša vodna zajetja očistimo zarasti. Tudi mlake in jarki v Škocjanskem zatoku potrebujejo »redno nego«, da ostanejo primerna življenjska okolja za mnoge (tudi redke) rastlinske in živalske vrste.
Za mlake poskrbimo tako, da v jesnesko – zimskih mesecih večino trstičja in ostalega rastlinja, v njej in na njeni brežini, pokosimo ter odstranimo. Na ta način vzdržujemo in ohranjamo življenjski prostor za številne vodne in obvodne živali (npr. kačje pastirje, vodne hrošče, pupke, žabe, želve). Če bi rastline zgolj pokosili in jih pustili v mlaki, bi nakopičena biomasa povzročila dvig dna mlake do take mere, da bi se z leti lahko počasi presušila. Dodatno bi gnitje/razkroj biomase vodo obogatilo s hranili, ki povzročajo razrast nitastih in drugih alg, hkrati pa zavirajo rast rastlinskih vrst, kot so redka in ogrožena žabarka, parožnice in vodna zlatica. Nizka vrednost hranil vpliva tudi na večjo bistrost in čistost vode.
Pestro dogajanje v mlakah in jarkih je rezultat skrbnega ter dolgoletnega upravljanja. Obiskovalci nam lahko pri tem pomagate tako, da živali in rastline v njih opazujete izključno z učne poti – ne stopate po brežinah, ne mečete ničesar v mlake/kanale in ne trgate rastlin.
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok