OBVESTILO!
S 1. septembrom se spremeni odpiralni čas.
Naravni rezervat (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska) bo odprt vsak dan od 7.00 do 20.00.

V nedeljo, 1. septembra 2024, bo center za obiskovalce (recepcija, bar, trgovina) obratoval od 8.00 do 15.00. Od torka, 3. 9. 2024, se podaljša obratovalni čas centra za obiskovalce, slednji bo odprt od 8.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprt.

V okviru projekta ReCo (Interreg Srednja Evropa 2021-2027) je 5. in 6. avgusta 2024 v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekal strokovni pregled (Peer review) izvedbe pilotne akcije, ki je vključevala oblikovanje novih muljastih površin za razrast Natura 2000 halofitov in gnezdenje Natura 2000 vrst ptic v brakični laguni. Projektna ekipa za strokovni pregled se je najprej podrobno seznanila s postopkom priprave in izvedbe pilotne akcije, nato pa je sledil terenski ogled, kjer so člani ekipe ocenili učinkovitost izvedenih ukrepov. Dva novo oblikovana muljasta otočka v brakični laguni rezervata sta se izkazala kot idealno gnezdišče za čigre ter kot območje, kjer se je začela razraščati halofitna vegetacija.

Po ogledu je sledil sestanek z glavnimi deležniki, med katerimi so bili prisotni predstavniki Mestne občine Koper, Luke Koper d.d., Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem, Direkcije RS za vode ter lokalne skupnosti. Na sestanku je bilo poudarjeno, da je uspeh pilotne akcije rezultat izjemno temeljite priprave in tesnega sodelovanja z deležniki ter javnostjo, kar je močno pripomoglo k visoki stopnji sprejetosti izvedene aktivnosti. Pomemben dejavnik uspeha je tudi dejstvo, da je območje rezervata prosto dostopno javnosti, kar dodatno krepi podporo projektu in njegovo prepoznavnost. Srečanje je potekalo v konstruktivnem in sodelovalnem vzdušju, s poudarkom na prihodnjih aktivnostih pri ohranjanju biotske pestrosti Škocjanskega zatoka. Zbrani deležniki so izrazili zadovoljstvo z napredkom projekta in povedali, da se veselijo nadaljnjega sodelovanja z DOPPS-om.

OBVESTILO!

V soboto, 6. julija 2024, začne veljati poletni odpiralni čas centra za obiskovalce.
Center za obiskovalce (recepcija, trgovina, bar) bo odprt od 8.00 do 15.00, ob ponedeljkih bo še naprej zaprt.

Urnik naravnega rezervata (učna pot z opazovališči) ostaja nespremenjen, odprt bo vsak dan od 6.00 do 21.00.

V začetku junija so obilne padavine povzročile nenaden dvig vodne gladine po celotnem rezervatu. Močno deževje in izjemen nivo vode v polslani laguni sta povzročila uničenje nekaterih gnezd. Ptice so propadla gnezda hitro nadomestile z novimi. Med popisom gnezdilk v brakični laguni je bilo danes, 28. 6. 2024, samo na novih muljastih otočkih, oblikovanih v okviru projekta ReCo, najdenih 23 novih (nadomestnih) gnezd male čigre (Sternula albifrons) in 41 gnezd navadne čigre (Sterna hirundo). Nekaj mladičev se je izvalilo v zadnjih 48h. Na ostalih otočkih so bili opaženi že večji mladiči navadne čigre, ki bodo ravnokar pripravljeni na prvi (vz)let.

V slabem mesecu sta se na novih otočkih vidno razrastli tudi dve značilni pionirski vrsti halofitne vegetacije – navadni osočnik (Salicornia europaea) in obrežna lobodka (Suaeda maritima), dodatna potrditev uspeha izvedene akcije in dokaz, da si narava opomore hitreje, kot bi si lahko mislili.

Gnezdo z mladičema male čigre, foto: Domen Stanič

Podjetje Luka Koper d.d. že več kot dve desetletji podpira upravljanje in razvoj Škocjanskega zatoka. Sodelovanje se je začelo v okviru evropskega projekta LIFE00NAT/SLO/7226, kjer so bile med leti 2001–2007 izvedene številne aktivnosti za obnovo in ohranjanje habitatov ter ptic v naravnem rezervatu, pri čemer je bila Luka Koper pomemben partner. Njihova podpora se ni končala pri tem projektu, saj so v naslednjih letih pomembno prispevali k trajnostnemu razvoju in varovanju tega območja: električno vozilo Alke je olajšalo delo na terenu in postalo nepogrešljiv del tehnične opreme, ureditev območja ob ankaranski vpadnici je zmanjšala motnje in poudarila estetsko ter izobraževalno vrednost rezervata, kar je pozitivno vplivalo na podobo v javnosti, center za obiskovalce pa je z opremo postal prijetnejši za obiskovalce rezervata.

V letu 2024 je Luka Koper sofinancirala izvedbo ukrepov za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na mokrišča, kar vključuje povečanje pretočnosti lagunskih kanalov in zmanjšanje poplavne ogroženosti ob povišanem plimovanju ter dodatne ureditve habitatov v brakični laguni, namenjene ohranjanju varovanih habitatnih tipov ter gnezdišč in prehranjevališč varovanih vrst ptic. Izvedba teh ukrepov je bila vključena v Program porabe sredstev Sklada za podnebne sprememb, prav tako pa tudi v projekt POSEIDONE (Promocija zelene in modre infrastrukture za nov okoljski razvoj) in projekt ReCo (Obnova degradiranih ekosistemov vzdolž evropskega zelenega pasu v srednji Evropi za izboljšanje biotske raznovrstnosti in ekološke povezanosti). Luka Koper v projektu ReCo sodeluje kot pridružen partner, kar bo v bodoče še okrepilo sodelovanje in dobrososedske odnose ter razumevanje skupnega prostora.

Luka Koper s svojim delovanjem dokazuje zavezanost k varovanju narave in podpiranju lokalnih skupnosti. Z vizijo, posluhom in dialogom dokazuje, da lahko živimo v simbiozi, kjer gospodarski razvoj in okoljevarstvena prizadevanja sobivajo in se medsebojno podpirajo.

V petek, 14. 6. 2024, nas je presenetilo še eno opazovanje, ki predstavlja novo gnezditev vrste na območju rezervata. V polslani laguni smo opazili par duplinskih kozark (Tadorna tadorna) s petimi, le nekaj dni starimi mladiči. V Škocjanskem zatoku se je vrsta že občasno pojavljala v gnezditvenem obdobju, a do pričujočega opazovanja gnezditve nismo potrdili. Duplinska kozarka je v Sloveniji zelo redka gnezdilka, ki je doslej gnezdila le v Sečoveljskih solinah in Strunjanu.

Duplinski kozarki z mladiči, foto: Domen Stanič

V okviru projekta ReCo sta bila v lanskem letu v polslani laguni NR Škocjanski zatok oblikovana dva nova muljasta otočka v skupni površini 420 m2. Material za oblikovanje otočkov je bil pridobljen s poglobitvijo sekundarnih (mozaičnih) kanalov znotraj brakične lagune, kar bo dolgoročno izboljšalo tudi kroženje vode znotraj lagune ter pomagalo omiliti tveganje za njeno evtrofikacijo.

Uspeh ureditve novih habitatov je viden že v letošnjem letu. Med popisom gnezdilk v brakični laguni je bilo najdenih 26 gnezd male čigre (Sternula albifrons) in 139 gnezd navadne čigre (Strna hirundo), kar je najvišje število doslej. Na novih otočkih so že eno leto po njihovi ureditvi nastale nove gnezdeče kolonije, zabeleženih je bilo 25 gnezd navadne čigre, 3 gnezda male čigre in vsaj eno gnezdo beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus). Po zarasti halofitne vegetacije se lahko pričakuje, da se bodo kolonijam čiger pridružile še druge vrste, kot so rdečenogi martinec (Tringa totanus), polojnik (Himantopus himantopus) in rumena pastirica (Motacilla flava).

Gnezdo navadne čigre na otočku, ustvarjenem v okviru projekta ReCo, foto: Domen Stanič

V zadnjih dneh maja je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok našo pozornost pritegnilo zapoznelo pojavljanje race žličarice (Spatula clypeata). V sladkovodnem močvirju sta bila večkrat opažena tako samec kot samica. Ker vrsta za gnezdenje rada izbira precej zaraščena vodna telesa in tudi mladiče pelje na plan bodisi zgodaj zjutraj bodisi ob mraku, bi morebitno gnezditev lahko tudi spregledali. A pozornejše opazovanje je obrodilo sadove, saj smo 31. maja 2024 za krajši čas lahko opazovali samico s sedmimi mladiči. Ta vrsta race v Sloveniji velja za redko in ogroženo gnezdilko, do sedaj je namreč znana le peščica gnezdišč na severovzhodu države, pozimi in na selitvi pa je žličarica dokaj pogosta vrsta mokrišč.

Samica race žličarice, foto: Duša Vadnjal

V zadnjih dneh maja 2024 nas je ob zaključku kartirnega popisa gnezdilk Naravnega rezervata Škocjanski zatok pričakalo presenečenje. Na tamariski (Tamarix spp.) sredi sladkovodnega močvirja smo opazili pritlikavega kormorana (Microcarbo pygmaeus), ki je sedel na komaj zgrajenem gnezdu. Situacijo smo nato pozorno spremljali in nekaj ur kasneje opazili samca, ki je valeči samici prinesel hrano, nakar je sledila kopulacija. Dva dni zatem smo na par metrov oddaljeni tamariski odkrili še eno, nekoliko bolj skrito gnezdo z valečo ptico. Gre za prvi zabeleženi primer gnezdenja te vrste v Sloveniji. Nam najbližje gnezdišče je v naravnem rezervatu Valle Cavanata, nedaleč od Gradeža v sosednji Italiji, vrsta pa gnezdi tudi v drugih italijanskih mokriščih Severnega Jadrana.

Pritlikavi kormoran živi pretežno v jugovzhodni Evropi, na Balkanskem polotoku in v Turčiji, v zadnjem desetletju pa se je močno razširil proti zahodu. V Sloveniji je še pred desetletji veljal za redko vrsto, sedaj pa je dokaj pogost, predvsem na severovzhodu in v obalnih mokriščih. V Škocjanskem zatoku je vrsta prisotna celo leto, tako na območju polslane lagune kot tudi na sladkovodnem delu. Pogosto jih lahko opazujemo kako v družbi velikih (Ardea alba) in malih belih (Egretta garzetta) ter kravjih čapelj (Bubulcus ibis) posedajo in prenočujejo prav na istih tamariskah, kjer so bila odkrita gnezda. Po novem lahko pritlikave kormorane v rezervatu opazujemo tudi med gnezdenjem, saj je gnezdišče dobro vidno s centra za obiskovalce in opazovališča številka 11.

Pritlikavi kormoran na gnezdu, foto: Domen Stanič