WWF Pa-Bat delavnica v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

V ponedeljek, 20. oktobra 2014, smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v okviru projekta Adriawet2000 skupaj z WWF v okviru projekta Parki Dinarskega loka organiziral Delavnico za pripravo ocene prednosti Naravnega rezervata Škocjanski.

Delavnica za pripravo ocene prednosti Naravnega rezervata Škocjanski zatok

V ponedeljek, 20. oktobra 2014, so na 58. delavnici Pa-Bat, strokovnjaki WWF MedPO (»Mediterranean programme«) pisarne iz Zagreba seznanili zaposlene v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok in različne deležnike ter zainteresirane na območju rezervata, kako vrednotiti zavarovano območje s pomočjo metodologije PA-BAT (Protected Area Benefits Assessment Tool). Metodologija je organizacijam za varstvo narave v pomoč pri zbiranju in primerjavi informacij o skupnih prednostih ter koristih zavarovanih območij na naslednjih področjih: biotska pestrost, upravljanje z zavarovanimi območji, vrednosti vezane na hrano, kulturne in duhovne vrednosti, vrednosti zdravja in rekreacije, znanje, materiali in okoljske storitve.

Naklonjenost okoliškega prebivalstva

Okoliško prebivalstvo je rezervatu zelo naklonjeno, kar je razvidno tudi iz podatkov anketiranja obiskovalcev, ki ga je upravljavec izvedel v začetku leta 2014. Kar 75% obiskovalcev rezervata prihaja iz neposredne okolice (obalne občine). Najpogostejši razlogi za obisk rezervata so: mir, narava ter opazovanje živali. Ravno zaradi tovrstnih storitev je kar 60% obiskovalcev potrdilo, da bi bili pripravljeni plačati tudi vstopnino v rezervat.

Mreženje akterjev in zainteresiranih

Eden izmed namenov izvedbe delavnice je tudi mreženje vseh akterjev ter zainteresiranih ljudi, ki jih povezuje naravni rezervat. Na povabilo se je odzvalo veliko ljudi – prisotni so bili tako predstavniki Kolesarske mreže Obala, Luke Koper d.d., Univerze na Primorskem (FAMINT Koper), Zavoda RS za varstvo narave (Območna enota Piran), sosednjih zavarovanih območij, Uprava RS za zaščito in reševanje, Agencije Republike Slovenije za okolje (Urad za upravljanje z vodami), turističnega sektorja, študentje naravovarstvenih strok iz Kopra, in predstavniki upravljavca.

Rezultati delavnice

Priložnosti nadgradnje in razvoja rezervata v skladu z osnovnim ciljem varstva narave

Do nasprotovanja mnenj o dosedanjem in prihodnjem razvoju naravnega rezervata na pragu mesta Koper ni prišlo – ravno nasprotno. Pri pomenu območja za rekreacijo in turizem so se vsi akterji strinjali, da je to osrednja priložnost nadgradnje naravnega rezervata vendar v skladu z osnovnim ciljem varstva narave. Vsi so mnenja, da se mora osnovna infrastruktura nadgraditi, saj bo s tem zagotovljena boljša kakovost obiska in doživljanja narave.

Pojavilo se je zelo pereče vprašanje o rekreaciji v rezervatu, saj je z leti naravni rezervat dobil še eno namembnost kot največja in najbolj priljubljena zelena površina Mestne občine Koper. Tekači so z leti postali tako pogosti in številčni, da ogrožajo sekundarni cilj naravnega rezervata – opazovanje ter izobraževanje o flori in favni, in zato prihaja do trenj z obiskovalci, ki v naravni rezervat prihajajo s tem namenom. Vsi akterji so pozitivno pozdravili odločitev upravljavca, da bo v prihodnjih letih pričel omejevati število tekačev, saj bo z odprtjem informacijskega centra za obiskovalce vstop v rezervat mogoč le skozenj in tako lažje nadzorovan.

Ekosistemske storitve območja

Naravni rezervat ponuja tudi številne ekosistemske usluge okolici – številne ribe iz družine cipljev se drstijo v brakični laguni Škocjanskega zatoka. Poleg tega je tudi zadnje razlivno območje reke Rižane pred Koprom oz. Luko Koper in prispeva k poplavni varnosti urbane okolice.

Ravno zaradi narave ter številnih ogroženih vrst, ki so tu poiskale pribežališče, je naravni rezervat odlična priložnost za izobraževanje. Rezervat že osem let aktivno sodeluje z lokalnimi šolami ter vse številčnejšimi šolami iz preostalih delov Slovenije, ki želijo izvesti izobraževanje na terenu. Tu se poleg bogatega rastlinstva in živalstva lahko vidi tudi zadnji ostanek Koprske otoške preteklosti, ki je povsod drugje že zasuta ter pozidana.

Rezervat je veliko pripomogel tudi k vrnitvi izumrlega tradicionalnega istrskega oziroma podolskega goveda – t.i. boškarina. Del rezervata, je namenjen tudi tem, iz južne Italije pripeljanim živalim, ki so nekoč bivale na skoraj vsaki istrski kmetiji.

Zgodba o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok ni zgolj zgodba majhnega obalnega mokrišča, saj rezervat uspešno združuje svoje poslanstvo ohranjanja narave, podajanja znanja novim generacijam ter hkrati uspešno krmari med urbanim okoljem, Luko Koper in zalednimi naselji.

WWF in projekt Parki Dinarskega loka

Svetovni sklad za naravo in hkrati tudi največja svetovna organizacija za varstvo narave – WWF (World Wildlife Fund) od leta 2011 izvaja projekt Parki Dinarskega loka. Osnovni in glavni cilj projekta je vzpostavitev mreže zavarovanih območij s povezovanjem v regiji Dinarskega loka. Ustanavlja se združenje 82 zavarovanih območij iz 8 držav, katerega del je tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok. Namen projekta je povezati organizacije in posameznike, ki delujejo na področju zavarovanih območij, s pomočjo konferenc, študijskih obiskov, delavnic, izobraževanj in ostalih aktivnosti.

Eden pomembnejših ciljev projekta je omogočiti izmenjavo izkušenj in izpopolnjevanje znanja o prednosti zavarovanih območij v regiji, trajnostnem turizmu in njegov doprinos k varstvu narave, podnebnih spremembah in zavarovanih območjih v okviru EU.

Več o projektu Parki Dinarskega loka:
http://www.discoverdinarides.com in http://dinaricarcparks.blogspot.com

Delavnica za pripravo ocene prednosti Naravnega rezervata Škocjanski zatok