Krizni časi kličejo tudi po spremembah pri upravljanju zavarovanih območij. V okviru projekta AdriaWet 2000, ki ga uresničujemo skupaj z italijanskimi partnerji, smo med priprave na izdelavo skupnega modela novih oblik upravljanja severno-jadranskih mokrišč vključili tudi izobraževalne delavnice in ekskurzije. Tako smo med 19. in 21. februarjem 2014 obiskali naravni park na delti reke Ebro na španski sredozemski obali.

Delta reke Ebro

Dr. Francesc Vidal Esquerré, direktor parka, nam je s sodelavci predstavil območje delte reke Ebro, ki se razprostira na 32 tisoč hektarjih: od tega je največ prostora namenjenega pridelavi riža (več kot 20 tisoč hektarjev), preostanek naravnih habitatov pa je zavarovan kot 7.802 hektarjev velik naravni park. Z nami so delili svoje upravljavske izkušnje, uspehe in težave ter predstavili odnose med parkom in lokalnimi skupnostmi. Na območju parka se lahko pohvalijo s šestimi interpretacijskimi centri, ki predstavljajo različne tematike povezane z naravo, kulturo in zgodovino območja. Uspeh parka pa je nedvomno povezan tudi s sedem let trajajočim sodelovanjem med upravljavcem in lokalnimi deležniki, ki temelji na Evropski listini za trajnostni turizem. Sad tega povezovanja je tudi pester izobraževalni program in uspešno sodelovanje z lokalnimi šolami, ki se s pomočjo državnih sredstev redno udeležujejo vodenih ogledov na območju parka. Še posebej zanimiv je bil sestanek z lokalnimi deležniki, ki skupaj z upravljavci parka ustvarjajo pestro turistično ponudbo za obiskovalce s poudarkom na prikazu tradicionalnega ribištva in kmetijstva, izobraževalnih aktivnostih ter gostinskih in namestitvenih storitvah.

Tradicionalna raba in pestrost ornitofavne

Na vključevanju tradicionalne rabe temelji tudi upravljanje Naravnega rezervata Riet Vell, kjer je španski partner zveze BirdLife International SEO/BirdLife že pred več kot desetletjem začel z dandanes uspešno ekološko pridelavo riža in dokazal, da takšna raba ni v nasprotju s cilji ohranjanja ptic in njihovih habitatov. Ravno nasprotno – na obisku območja, ki ga tvori pester preplet riževih polj, lagun, trstičja in pašnikov, smo opazovali številne race žličarice (Anas clypeata), kreheljce (Anas crecca), liske (Fulica atra) in zelenonoge tukalice (Gallinula chloropus). Najbolj pa so se nam v spomin vtisnile sultanke (Porphyrio porphyrio), nad glavami katerih so se neprestano spreletavali rjavi lunji (Circus aeruginosus).

Eko muzej parka že od svoje otvoritve v letu 1989 seznanja obiskovalce, kako se je tamkajšnji človek skozi zgodovino naučil sobivati s svojim okoljem, ga varovati in ohranjati. V tipičnih hišah, imenovanih »baracca«, so na ogled tradicionalni ribiški pripomočki in orodje za pridelovanje riža, v akvariju pa smo spoznavali tipične avtohtone vrst rib in dvoživk, ki naseljujejo območje delte reke Ebro. Solinarska kultura območja je predstavljena v centru MonNatura Delta v lasti fundacije Catalunya-La Pedrera, ki je v okviru izvajanja projektov družbene odgovornosti poskrbela za obnovo zapuščenega območja in ureditev zelo zanimivih interpretativnih vsebin.

Opazovanje in doživljanje narave

Klub natrpanemu programu je nekaj časa ostalo tudi za opazovanje in doživljanje narave. Že prvi dan smo se s čolnom odpravili na ustje reke Ebro, kjer smo poleg kormoranov (Phalacrocorax carbo), plevic (Plegadis falcinellus) ter številnih rečnih galebov (Chroicocephalus ridibundus) lahko opazovali tudi posamezne osebke sredozemskih galebov (Ichthyaetus audouinii), ki je ena od pomembnejših gnezdilk območja, saj tukaj redno gnezdi do 15.000 parov, kar predstavlja več kot 60% svetovne populacije. Obiskali smo tudi sladkovodne izvire Ullals de Baltazar (Baltazarjeva očesa), ki so bivališča nekaterih ogroženih vrst rib in dvoživk, npr. španskega endemita Valencia hispanica. Ob obiskih številnih lagun smo lahko občudovali tisočglave jate spremenljivih prodnikov (Calidris alpina) in plamencev (Phoenicopterus ruber), na stotine peščencev (Calidris alba) in desetine kamenjarjev (Arenaria interpres). Lagunska območja privabljajo tudi impozantne kaspijske čigre (Hydroprogne caspia), nagledali pa smo se tudi zalivskih (Chroicocephalus genei) in rjavih galebov (Larus fuscus). Skratka lepo, poučno in zaradi nekateri vrst ptic tudi povsem nevsakdanje.

Prispevek je bil objavljen v reviji Svet ptic, 01’14, str. 44: V Kataloniji med pticami in riževimi polji, Svet ptic 01’14

Dosedanje rezultate projekta ADRIAWET2000 – Jadranska mokrišča za omrežje Natura 2000 si lahko ogledate na tej povezavi: V Kataloniji med pticami in riževimi polji, Svet ptic 01’14