Po uspešno opravljenih raziskavah metuljev in kačjih pastirjev smo v Škocjanskem zatoku v preteklem letu začeli tudi z raziskavami hroščev.

Hrošči (Coleoptera) sodijo po številu vrst med največje skupine žuželk. Poznanih je prek 400.000 vrst, od teh jih v Srednji Evropi živi kakih 8000, v Sloveniji pa je pričakovana ocena okrog  6000 živečih vrst. Tako kot po številu vrst je skupina pestra tudi po oblikah in vrstah življenjskih okolij kjer živijo. Razumljivo je, da so za pripravo inventarja vrst še tako majhnega območja potrebna dolga leta raziskav in sodelovanje s številnimi ozko specializiranimi strokovnjaki za posamezne skupine hroščev. Le redke, največje in najbolj poznane vrste hroščev imajo tudi slovensko poimenovanje.

Čeprav delo še zdaleč ni končano pa na osnovi dosedanjega dela in raziskav smelo trdimo, da rezultati niso izostali. Nasprotno, prišli smo celo do nepričakovanih odkritij in spoznanj, ki dajejo Naravnemu rezervatu Škocjanski zatok izjemen pomen tudi za ohranjanje te skupine žuželk. Našli smo številne redke in ogrožene vrste hroščev. Nekatere, kot je velik vodni hrošč iz družine kozakov imenovan škofovska kapa (Cybister laterimarginalis ) celo v zelo velikem številu. V takem številu, sicer splošno redke škofovske kape nastopalo le še v mrtvicah reke Mure. Ugotavljamo, da postaja Škocjanski zatok eno najpomembnejših nahajališč več vrst vezanih na vlažne sladkovodne habitate. Omeniti velja zlasti zelo redkega  krešica (Zuphium olens), ki je bil kot nova vrsta za slovensko favno v Škocjanskem zatoku prvič najden šele pred kratkim (Kapla, 2001). Nekaj najdenih vrst hroščev, na primer majhen krešič Anthracus quarnerensis,  je celo novih za slovensko favno (še ne objavljeno).  Z vzpostavitvijo naravne paše konj in govedi v Škocjanskem zatoku so se na slovensko obalo vrnile številne vrste hroščev govnačev, ki jih na obali ni bilo že več desetletij. Na žalost pa smo ugotovili, da so v tudi v Škocjanski zatok zašle nekatere invazivne vrste hroščev iz drugih celin. Nadvse pogosta je v Škocjanskem zatoku tako harlekinska polonica (Harmonia axiridis), po izvoru iz Kitajske. Rezultati inventarizacije hroščev so spodbudni in zanimivi. O novostih vas bomo obveščali sproti.

Slavko Polak

 

škofovska kapa (Cibister laterimarginalis), foto: Slavko Polak	Harlekinska polonca (Harmonia axiridis), foto: Slavko Polak
krešič (Zuphium olens), foto: Slavko Polak	Onthophagus vacca, foto: Slavko Polak