Po osrednjem kanalu, ki deluje kot življenjska arterija, prihaja sveža morska voda globoko v notranjost lagune. Tako ne preseneča dejstvo, da je v laguni najti številne značilne predstavnike lagunske favne nevretenčarjev. Med njimi so zlasti pogoste školjke (Cerastoderma glauca) in (Abra segmentum) in polži vrst (Haminoea hydatis) in (Hydrobia sp.). Med raki je značilna postranica (Corophium orientale), ki ima zelo pomembno vlogo v prehranjevalnem spletu, saj je priljubljen plen nekaterih vrst ptic. Poleg značilnih lagunskih nevretenčarjev najdemo v območjih z globoko vodo tudi mnoge morske, pa tudi sladkovodne nevretenčarje. V laguni živita tudi morski polž (Cyclope neritea) in morska mokrica (Sphaeroma hookeri), za katero je značilno, da se v nevarnosti zvije v kroglico. V zimskem času, ko je slanost običajno nižja, pa v laguni mrgoli ličink trzač (Chironomidae).
Območja z globoko vodo so primerno življenjsko okolje za nekatere tipične morske vrste rib, kot so ciplji (Mugilidae) in glavačke (Pomatoschistus sp.), pa tudi za tiste, ki prenesejo širši razpon slanosti, kot je naprimer solinarka (Aphanius fasciatus).
Območja z globoko vodo privabljajo tudi številne vrste vodnih ptic, ki se prehranjujejo s potapljanjem ali prevračanjem. Med njimi so najbolj številčno zastopani predstavniki iz družine ponirkov (Podicipedidae), kormoranov (Phalacrocoracidae) in plovcev (Anatidae). Zlasti to velja za zimski čas, saj vodna površina lagunskega dela rezervata zaradi brakičnosti in geografske lege večinoma ne zamrzne.
Zlati cipelj, foto: Mirko Kastelic
