Na svetovni dan mokrišč, 2. februarja, obeležujemo podpis Konvencije o mokriščih, ki so jo na ta dan leta 1971 podpisali v iranskem mestu Ramsar na južni obali Kaspijskega morja. Tema letošnjega dneva mokrišč je »mokrišča in turizem«.Trajnostni turizem in rekreacija na mokriščih namreč prinašata koristi za ljudi in naravo na lokalni in nacionalni ravni: podporo gospodarstvu, trajnostni razvoj skupnosti, več zdravja ljudjem in stabilnost ekosistemom.
Na vsaj 35 odstotkih območij po vsem svetu, ki so vpisana na seznam Ramsarskih mokrišč, poteka določena vrsta turističnih aktivnosti (vir: www.ramsar.org). Pri tem je pomembno poudariti, da poleg turizma in rekreacije mokrišča ljudem zagotavljajo tudi številne druge oskrbovalne, regulacijske, kulturne in podporne ekosistemske storitve.
Mokrišča na Primorskem vsako leto privabijo veliko število obiskovalcev: park Škocjanske jame kar 95 do 100 tisoč, krajinski park Sečoveljske soline okoli 30 tisoč, naravni rezervat Škocjanski zatok pa po ocenah tudi že nad 10 tisoč obiskovalcev, čeprav še ni dokončno urejen. Po otvoritvi centra za obiskovalce, predvidoma leta 2013, pričakujemo v Škocjanskem zatoku izrazit porast števila obiskovalcev, ki naj bi se po nekaj letih ustalilo na okoli 50 tisočih obiskovalcih letno. Sedanji obiskovalci zatoka imajo do naravnega rezervata izjemno pozitiven odnos, glavna motiva za obisk pa sta opazovanje ptic ter drugih živali in rekreacija. Kot kažejo raziskave s področja psihologije, stik z živo naravo človeku prinaša večje blagostanje ter izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja in zdravja, kar potrjujejo tudi redni obiskovalci naravnega rezervata Škocjanski zatok.
Trendi na področju turističnega povpraševanja v zadnjih letih kažejo, da v svetovnem merilu narašča število turistov s posebnimi interesi, kamor uvrščamo tudi tiste, ki jih zanimajo narava in ptice. Vedno večji poudarek dajejo iskanju pristnosti doživetij, samostojnemu spoznavanju pestrosti kulturnih, družbenih in naravnih vrednot ter večji odgovornosti do okolja, v katerega prihajajo. Poleg tega so višje izobraženi in tudi boljši potrošniki, njihov cilj pa je učenje, spoznavanje novega in samouresničevanje.
Več kot polovica tujih gostov pride v Slovenijo zaradi lepe in ohranjene narave. Privabijo jih ravno naši mali biseri – mokrišča in druga zavarovana območja z edinstvenim prepletom biotske, krajinske in kulturne pestrosti, visoke doživljajske vrednosti ter ureditev in programov za obiskovalce. S turistično ponudbo, ki bo temeljila na ohranjeni naravi in bo hkrati prilagojena zahtevam njenega ohranjanja in turistov s posebnimi interesi, ima Slovenija vsaj v evropskem merilu precejšnje primerjalne prednosti. Oblikovanje takšne turistične ponudbe je lahko le rezultat širšega medsektorskega povezovanja znanj ter skrbnega načrtovanja in zato za vse sodelujoče v prihodnje še toliko večji izziv.
