Zakaj?
Z opazovanjem ptic spoznavamo nove vrste, naučimo se naravnih zakonitosti in se seznanimo z marsikaterim problemom, ki se pojavlja v naravi, saj so ptice zelo dober pokazatelj sprememb v okolju. Nenazadnje pa je opazovanje ptic v naravi tudi velik užitek in sprostitev.
Kdaj?
Večina ptic je najbolj aktivnih zjutraj, pred sončnim vzhodom, in potem še dve do tri ure ter zvečer, ob sončnem zahodu. V tem času se tudi najbolj intenzivno oglašajo. Čez dan, predvsem v največji vročini, pa so manj aktivne.
Nekatere ptice lahko opazujemo le v določenih delih dneva. Take so različne nočne ptice, kot so naprimer sloka (Scolopax rusticola), podhujka (Caprimulgus europaeus) in različne sove, ki jih pri dnevnih obiskih največkrat niti ne opazimo. Te ptice opazujemo in poslušamo predvsem ponoči, največkrat v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah.
Večina ptic je najbolj občutljiva na motnje v času gnezditve, še posebej pa od aprila do avgusta, saj se v tem času skoraj izključno posvečajo varovanju in vzreji mladičev. Nekatere ptice gnezdijo v kolonijah, pri drugih pa si par izbere gnezditveno območje, ki ga brani pred vsiljivci. Zlasti samci pogosto označujejo meje svojega teritorija s petjem in razkazovanjem, kar nam je v pomoč pri ocenjevanju števila gnezdečih ptic na nekem območju.
Ptice selivke se spomladi in jeseni pojavljajo v večjih ali manjših jatah, ki se lahko med selitvijo večkrat ustavijo, da se spočijejo in nahranijo. Škocjanski zatok je eno izmed takšnih območij, kjer lahko v času selitve opazujemo velike jate pevcev, močvirnih in vodnih ptic. Zlasti v deževnem in oblačnem vremenu lahko srečamo veliko zanimivih vrst ptic, ki jih slabo vreme ustavi na njihovi poti do končnega cilja.
Kje?
Največ ptic lahko opazujemo v bližini voda (morsko obrežje, soline, jezera, večje mlake in reke), za kar je v večini primerov potreben teleskop. V gozdu bolj kot z očmi za pticami oprezamo z ušesi, saj jih je v krošnjah dreves težje videti kot slišati. Na travnikih pa sta glavna pripomočka za opazovanje ptic daljnogled in teleskop.
V Škocjanskem zatoku si ptice in druge živalske vrste ogledujemo s posebnih opazovališč, kjer jih skriti za zastiralnimi stenami ne motimo s svojo prisotnostjo in nam zato lahko pridejo zelo blizu, tako da si jih kdaj pa kdaj lahko dobro ogledamo tudi s prostim očesom. Opazovališča so umeščena tako, da se z njih ponujajo pogledi v vsa življenjska okolja rezervata. Skozi večje line kvadratne oblike lahko obiskovalci živali in življenjska okolja rezervata tudi fotografirajo. Vzpenjanje na nasipe tako ni niti potrebno, niti primerno, saj bi tako splašili ves živelj daleč naokrog in poleg motenj za živali tudi ostalim obiskovalcem onemogočili nemoteno uživanje v opazovanju biserov narave.
Kako?
Najpomembnejši pripomoček za opazovanje ptic je daljnogled s sedem- do desetkratno povečavo. Za opazovanje vodnih ptic, pobrežnikov in ptic, ki letijo na večji oddaljenosti ali višini, je priporočljiv teleskop z večjo povečavo (med 20-krat in 30-krat). Pomemben pripomoček pri opazovanju ptic je tudi slikovni priročnik za prepoznavanje ptic. Teh priročnikov je danes na trgu precej, tako v tujih kot v slovenskem jeziku. Pri opazovanju ptic v naravi je priporočljiva tudi nevpadljiva obleka, da živali čim manj motimo in vznemirjamo. S tem namenom pri opazovanju ptic poskrbimo tudi za to, da bomo ustvarjali čim manj hrupa s hojo in govorjenjem.
