Naravni rezervat Škocjanski zatok je zagotovo eno izmed pomembnejših zavarovanih območij v jugozahodni Sloveniji, ki s svojim pestrim prepletom habitatov predstavlja pomembno zatočišče živalskim in rastlinskim vrstam. Rezervat nudi ugodne razmere tudi nekaterim vrstam dvoživk, med katerimi je zelena rega (Hyla arborea), ki je tukaj v primerjavi s preostalimi deli slovenske Istre še vedno pogosta, kar ponuja izjemno priložnost za njeno raziskovanje. V sladkovodnem delu NRŠZ se rege razmnožujejo, medtem ko večji del leta preživijo na kopnem, predvsem v gosti vegetaciji (na drevesih, grmičju), saj so izjemne plezalke.

V sodelovanju z upravljalcem NRŠZ, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, smo uspešno vzpostavili vzorčenje populacije zelene rege s pomočjo PVC cevi, ki jih rege lahko uporabljajo kot umetna zatočišča. Cevi (L = 600 mm; Ø = 40-50 mm) smo pritrdili na vegetacijo oz. ob količke na višino 1,0 – 1,5 m. Na dnu so zaprte, na višini 10 cm imajo drenažno luknjo, ki služi, da se v cevi ob morebitnih padavinah ne nabere preveč vode, a hkrati dovolj, da se ustvari ugodna mikroklima. Metodologija, ki jo med drugim uporabljajo v tujini pri nekaterih sorodnih vrstah, se je izkazala za zelo uspešno, saj zelene rege cevi redno uporabljajo. To bistveno olajša njihovo vzorčenje, saj jih za razliko od klasičnega iskanja in vzorčenja z mrežo zgolj vzamemo iz cevi, izmerimo, fotografiramo in jih vrnemo nazaj. Pri tem pa lahko posamezne živali umetno zatočišče kadarkoli zapustijo.

Rezultati popisa omogočajo vpogled v populacijsko strukturo, primerjavo morfometričnih lastnosti, možnost prepoznavanja osebkov s pomočjo fotoidentifikacije in ocenjevanje številčnosti populacije. Pri tem smo testirali tudi programsko opremo, ki na podlagi edinstvene bočne proge določi identiteto živali. Preliminarni rezultati raziskav bodo kmalu objavljeni v zaključnih nalogah študentov programa Varstvena biologija na Univerzi na Primorskem. Nadejamo se, da bomo v eni izmed naslednjih številk revije Svet ptic lahko poročali o konkretnih rezultatih.

Avtorji: Martin Senič, Martina Lužnik – Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko naravoslovje in informacijske tehnologije, Oddelek za biodiverziteto