V Škocjanskem zatoku so se spet pojavili žerjavi (Grus grus). Tako smo v ponedeljek, na valentinovo, opazovali jato 35 žerjavov, ki je nekaj časa krožila nad rezervatom.
Žerjav je veličastna, graciozna in pretežno siva ptica z dolgimi nogami in značilnim dolgim vratom. Sodi med največje evropske ptice. Odrasel žerjav namreč zraste do 120 cm in tehta do 6 kg. Žerjav je vsejed in se hrani z rastlinskimi poganjki, gomolji, listi, semeni, zrnjem, plodovi, žuželkami, ribami, dvoživkami, plazilci, mladiči ptic, včasih pa tudi z malimi sesalci. Gnezditi začne konec aprila ali v začetku maja, ko starša spleteta gnezdo iz rastlinja na tleh, v najbolj nedostopnih delih plitvih mokrišč. Za mladiča skrbita skupaj do naslednje gnezdilne sezone – celo zimo in včasih še na poti nazaj. Odrasli žerjavi si, preden se usedejo na gnezdo, hrbet premažejo z blatom, ki deluje kot krinka in zaščita pred plenilci, ki jih zato med rjavim močvirskim rastlinjem težje opazijo.
Žerjavi so ptice selivke na dolge razdalje. Letijo podobno kakor gosi v klinasti razporeditvi ali valoviti črti. Med potovanji se ptice oglašajo (sporazumevajo) z glasnimi, trobentajočimi klici, zato jate pogosto slišimo še preden jih vidimo. Na sto tisoče žerjavov se vsako jesen odpravi iz severne Evrope proti jugu, da bi tam prezimili. Selijo se v treh glavnih smereh in sicer: prva selitvena pot žerjavov iz Skandinavije, vzhodne Nemčije, Poljske in iz Baltskih držav poteka čez nižavje severne Nemčije, Nizozemske in Francije do Španije in Maroka; druga selitvena pot žerjavov poteka iz Baltskih držav in Belorusije ter Finske in Švedske najprej do osrednje Madžarske (Narodni park Hortobagy). Od tam naprej se loči v več smeri, od katerih ena poteka čez Slovenijo in severno Italijo proti Franciji in Španiji, druga pa čez Balkanski polotok proti Italiji in Tuniziji. Tretja selitvena pot pa poteka čez vzhodno Evropo in Ukrajino proti Izraelu in vzhodni Afriki. Ko pride pomlad, se pogosto vračajo po isti poti.
Med selitvijo se žerjavi velikokrat ustavljajo na skupinskih počivališčih, kjer lahko ostanejo nekaj dni ali tednov. Podnevi se hranijo, ponoči pa spijo in zbirajo energijo, ki jo bodo potrebovali za preostanek potovanja.
Slovenijo žerjavi večinoma preletijo, lahko pa se ponekod tudi ustavijo. Največja verjetnost za takšen dogodek je na območju Cerkniškega jezera in Ljubljanskega barja, spomladi pa se veliko žerjavov ustavi tudi na Pivških jezerih. Jate selečih se žerjavov lahko najlažje opazimo v obdobju med drugo polovico februarja in začetkom aprila, ter od druge polovice oktobra do sredine novembra. V jeseni se selitev zavleče vse do konca decembra in pogosto videvamo jate na poti proti prezimovališčem še cel januar.
Da bi slovensko selitveno pot žerjavov bolje spoznali, vas vabimo, da nam sporočite podatke o vaših opazovanjih žerjavov. Pri tem je pomembno navesti čas in kraj opazovanja, število osebkov (lahko tudi samo ocena), smer leta (smeri neba ali proti kateremu kraju letijo), če je mogoče še višino leta (ocena). Dobrodošli so tudi podatki, ko ste žerjave samo slišali in ne veste koliko jih je bilo.
Podatke sporočite na: dejan.bordjan@gmail.com
