Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus) je tujerodna vrsta. Na območju naravnega rezervata smo jo prvič opazovali konec marca 2021, ko nam je redna obiskovalka, gospa Anja Novak, poslala fotografijo dveh osebkov te vrste, posnetih na sladkovodnem delu rezervata.
Gre za novo, že 260. evidentirano vrsto ptice v NR Škocjanski zatok, poleg moškatne bleščavke (Cairina moschata), črnega laboda (Cygnus atratus) in mandarinke (Aix galericulata) pa za četrto tujerodno vrsto ptice, ki se občasno pojavlja na območju rezervata.
Območje naravne razširjenosti svetega ibisa se razteza v Podsaharski Afriki. V Evropo, kjer je vrsta tujerodna, so jo prinesli kot okrasno eksotično ptico, predvsem v živalske vrtove. Prvi ibisi so iz ujetništva ušli že v 19. stoletju. V 70. letih 20. stoletja so se nekateri živalski vrtovi odločili, da ibise pustijo prosto letati naokoli, kasneje pa se je vrsta v nekaterih državah začela množično pojavljati. Z leti se je izkazalo, da vrsta v novih okoljih, kamor je bila zanesena, ne le preživi, temveč se tudi uspešno razmnožuje. V Španiji, Italiji, Franciji in na Kanarskih otokih so se gnezdeče populacije ustalile, v drugih bližnjih državah pa so zabeležili le posamične primere gnezdenja in posamezna opazovanja v naravi. V Sloveniji je bilo doslej zabeleženo le eno opazovanje svetega ibisa in sicer leta 2014 v Krajinskem parku Sečoveljske soline. V sosednji Italiji je populacija svetega ibisa v strmem porastu, leta 2020 pa je bilo v Furlaniji Julijski krajini potrjeno tudi prvo gnezdenje te vrste.
Ali smo se pojavljanje svetega ibisa pri nas razveselili? Niti ne. Njegove prehranske navade so med strokovnjaki namreč začele vzbujati skrb. Vrsta se prehranjuje oportunistično, kar pomeni, da poseže po najlažje dostopni hrani, običajno so to nevretenčarji in manjši vretenčarji kot so ribe in dvoživke, postrežejo pa si tudi z jajci in mladiči ptic. Njihova nova prehranjevalna življenjska okolja so predvsem mokrišča, travniki in smetišča, kjer je hrana zanje lahko dostopna celo leto. Zaskrbljujoči so predvsem podatki iz Francije, kjer so se sveti ibisi specializirali na plenjenje v gnezditvenih kolonijah različnih vrst čiger, polojnikov, prib, kravjih in malih čapelj. Plenjene za zdaj še ni povzročilo hujših posledic na napadene populacije, obstaja pa upravičena skrb, da bi se obseg plenjenja povečal in resno ogrozil nekatere že tako ogrožene domorodne vrste ptic.
Foto: Anja Novak
