Površine naravnega rezervata pod ankaransko cesto pomenijo stično območje med rezervatom, Luko Koper in mestom Koper. Območje je tamponski pas, ki naj bi čim večji meri nevtraliziral negativne vplive prometa, drugih urbanih pritiskov in prisotnosti ljudi na razmere v naravnem rezervatu. Na tem očem skritem območju pa so se občasno zadrževali brezdomci in odvisniki od prepovedanih drog, pojavljali pa se tudi primeri vandalizma na infrastrukturi za obisk. Območje učne poti je izpostavljeno tudi vožnji z motornimi vozili in kolesi ter odlaganju kosovnih in ostalih odpadkov.
V marcu 2019 smo predstavnike Luke Koper seznanili s perečo problematiko preprečevanja motenj ter podali predlog ureditve območja, ki je obsegal čiščenje vegetacije ter planiranje zemljine, zasaditev brnistre (Spartium junceum) ter ureditev vstopnih točk s postavitvijo zapornice na servisnem prehodu za omejitvijo dostopa s kolesi in motornimi vozili. Na podlagi vloge za dodelitev sredstev, ki smo jo naslovili na Luko Koper d.d., nam je Uprava družbe v aprilu 2019 dodelila donatorska sredstva za ureditev obravnavanega območja v višini 25.000,00 €, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Z izvedbo del smo začeli v septembru, po zaključeni gnezditvi. Območje je bilo v veliki meri preraščeno s tujerodnimi rastlinskimi vrstami. Prevladovale so: verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), laška repa (Helianthus tuberosus), robinija (Robinia pseudacacia) in amorfa (Amorpka fruticosa). V okviru obvladovanja širjenja invazivnih rastlinskih vrst v naravnem rezervatu smo strojno odstranili zarast za vzpostavitev travniških površin z avtohtono vrstno sestavo.
Z ukrepi za vzpostavitev odprte travnate površine (submediteransko-ilirski travnik na flišu), ki bo obenem omogočala večjo preglednost nad učno potjo in infrastrukturo za obisk bomo nadaljevali tudi v letu 2020, predvsem z večkratno košnjo in vnosom semen in rastlin značilnih za ta tip travišč.. Proces vzpostavitve tovrstnih travišč iz prej motenih tal, preraščenih z invazivkami, je večleten proces, zato bomo z vnosom semen in rastlin ter košnjo obravnavanega območja nadaljevali tudi v prihodnje.
V marcu 2020 načrtujemo še popravilo opazovalnice in zamenjavo poškodovanih informativnih tabel. Dokončna ureditev območja bo prispevala k zmanjšanju motenj ter poudarila estetsko in izobraževalno vrednost Naravnega rezervata Škocjanski zatok ter vplivala na pozitivno podobo v javnosti. Hkrati bo območje naravnega rezervata bogatejše za novo življenjsko okolje, ki bo zaradi velike rastlinske pestrosti nudilo bivališče mnogim živalskim vrstam, predvsem žuželkam.