Kamarški konji živijo prosto v naravi v močvirjih na izlivu reke Rone v Franciji. Pasma je zelo stara in se je skozi naravno selekcijo prilagodila na življenje v močvirju. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so jih iz Francije pripeljali v deželni naravni rezervat na izlivu Soče v sosednji Italiji, od koder smo jih pripeljali v Škocjanski zatok. Skotijo se črne ali temno sive barve, ko odrastejo, pa postanejo beli.
Rižana v družbi kravje čaplje, foto: Mirko KastelicV petek, 10. aprila 2020 zvečer, je kamarška kobila Rižana povrgla prvega žrebička v Škocjanskem zatoku, malega Acota. Nekaj dni za tem, v sredo, 15. aprila 2020 dopoldan, je povrgla še druga kamarška kobila Cabidoule z majhno pomočjo oskrbnikov. Tako je na svet prišel še drugi žrebiček, mali Brin. Oba sta rjave barve, čila in zdrava, po nekaj tednih razigrana v družbi drug drugega in ob vzorni skrbni čredi kobil na domačem močvirnem terenu trstičja.
Kamarški konji se tako kot lipicanci skotijo temne barve, ki se v nekaj letih posvetli oz. postopoma zamenja v belo barvo. Letos se bodo zaradi veselega dogodka v Škocjanskem zatoku sprehodi s konji za obiskovalce tako pričeli jeseni 2020, ko bo lahko na Acota in Brina v ogradi pazila kamarška teta Falisca.
