Rastline

Škocjanski zatok je polzaprt sistem sladke in slane vode – plitva laguna, ki iz nekoliko globjega centralnega dela postopoma prehaja v območja muljastih tal, ki jih imenujemo tudi poloji. To so slana tla, na katerih lahko uspevajo le slanuše, te pa se združujejo v posebne rastlinske združbe.

Posebna značilnost Škocjanskega zatoka je trstičje, ki ni enako trstičju sladkih voda – v njem poleg samega navadnega trsta (Phragmites australis) ne uspevajo še druge močvirske vrste, pač pa te nadomeščajo halofitne. Edino nahajališče v Sloveniji ima v tem trstišču obmorska triroglja (Triglochin maritimus), redka vrsta morskih močvirij. Tu so še obmorski loček (Juncus maritimus), Cornutijev trpotec (Plantago cornuti) in obmorska nebina (Aster tripolium).

Navadni osočnik Salicornia europea Photo: Osočnik je pionirska enoletnica brez listov in z mesnatim členastim steblom. Cvetovi so neznatni in se razvijejo po trije na vsakem členku. V poznem poletju in jeseni se osočnik obarva v čudovito rdečo barvo, kar je posledica pomanjkanja dušika. Steblo osočnika so včasih uporabljali v prehrani zaradi njegove mehkobe in sočnosti.	Obrežna lobodka Suaeda maritima Photo: Obrežna lobodka je slanuša enoletnica, ki kot pionirska rastlina porašča morju najbližja rastišča. Jeseni, ko se obarva v značilno vijolično rdečo barvo, proizvede tudi veliko drobnih črnih semen, ki naslednje leto dobro kalijo.	Ozkolistna mrežica Limonium angustifolium Photo: Ozkolistna mrežica je slanuša trajnica, ki za rast potrebuje vlažna, ilovnata in slana tla. Iz trdih, trpežnih, le rahlo mesnatih listov listne rozete požene več stebel z majhnimi vijoličastimi cvetovi. Mrežica ima na spodnji strani listov solne žleze, ki so spremenjene listne reže. Ob suhem vremenu lahko opazujemo na listih kockaste kristalčke soli, ki jo izloča.
Grmičasta členjača Sarcocornia fruticosa Photo: V Škocjanskem zatoku je grmičasta členjača zelo pogosta vrsta. To je mesnata slanuša trajnica brez listov in z olesenelim spodnjim delom stebla. Cvetovi so neznatni, njegova razrast pa je polegla.	Tolščakasta loboda Atriplex portulacoides Photo: Tolščakasta loboda je polegla rastlina, ki ima omesenele liste sivkasto-srebrne barve. Je značilen predstavnik bolj suhih tal, njegovi cvetovi pa so neznatni. Skupaj z grmičasto členjačo, ozkolistno mrežico in obmorskim pelinom gradi redek in ogrožen habitat halofitnih trajnic.	Obmorski loček Juncus maritimus Photo: To je rastlina obmorskih močvirij, ki nima posebnih prilagoditev na slana tla. V okroglih poganjkih je zračno tkivo, ki rastlini omogoča vzgon, ko jo ob plimovanju zalije. V Škocjanskem zatoku uspeva na bolj vlažnih tleh.