Poletna in jesenska selitev ptic sta tudi letos prinesli kar nekaj zanimivosti v Škocjanski zatok. Zadnji dan maja je bila v polslani laguni fotografirana rjava komatna tekica (Glareola pratincola), kar predstavlja šele tretji podatek te redke vrste za rezervat. Nato smo sredi junija zabeležili drugi podatek škrlatca (Carpodacus erythrinus), v septembru pa tudi drugi podatek peščenca (Calidris alba) za NRŠZ. Začetek jeseni, ki se pri nas začne že sredi poletja, je v Škocjanski zatok prinesel tudi kaspijsko čigro (Hydroprogne caspia), velike prodnike (Calidris canutus), temminckovega prodnika (Calidris temminckii), pukleža (Lymnocryptes minimus) in kar nekaj drugih zanimivih vrst, ki jih beležimo vsako leto. V septembru sta nas poleg jate sedmih belih štorkelj (Ciconia ciconia) in rdeče lastovke (Cecropis daurica) ponovno obiskala vsaj dva ribja orla (Pandion haliaetus), ki sta se nekaj tednov zadrževala v polslani laguni.

Prava senzacija tega leta pa je nastopila v začetku oktobra, ko je Škocjanski zatok ponovno postregel z novo vrsto ptice za Slovenijo: sinjim lebduhom (Elanus caeruleus). Gre za izvorno afriško ptico, ki v Evropi gnezdi večinoma le na Iberskem polotoku in na jugozahodu Francije, povsod drugje v Evropi pa velja za zelo redko vrsto. V Škocjanskem zatoku smo sinjega lebduha opazovali 2. oktobra 2023, ko je osebek posedal na vrhu suhega drevesa pred centrom za obiskovalce in kasneje tudi lovil po sladkovodnem močvirju. V rezervatu je bil prisoten le za kratek čas, zato ga je lahko občudovalo le nekaj srečnih opazovalcev.

V oktobru sta glavno pozornost vzbudili školjkarica (Haematopus ostralegus), ki se je nekaj dni hranila pred opazovalnico v polslani laguni in jata 66 kravjih čapelj (Bubulcus ibis) na mokrotnih travnikih. V novembru smo zabeležili dve sabljarki (Recurvirostra avosetta), kar predstavlja redek podatek te vrste v hladnem obdobju leta. Obenem smo v istem mesecu večkrat opazovali zapoznel osebek vijeglavke (Jynx torquilla), ki je občasno celo prepeval in za katerega ne izključujemo, da bo pri nas tudi prezimil.

Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate na Facebook strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok – @skocjanskizatok.