Čas je za obnovo mokrišč!
Letošnji Svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, poteka pod sloganom: Čas je za obnovo mokrišč! Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena ali t.i. Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti.
Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi območji. V preteklosti so bila zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja močno degradirana ali celo popolnoma uničena.
Mokrišča so lahko naravnega ali umetnega nastanka, s stoječo ali tekočo vodo, ki je lahko sladka, polslana ali slana. Poznamo jih kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek in podobno. So zibelka biotske raznovrstnosti, naravni zbiralniki in zadrževalniki voda, varujejo pred poplavami ter zagotavljajo nujne ekosistemske storitve, kot so prehranske dobrine, pitna voda, uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in izjemna skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot sta suša in poplave.
Obnova mokrišč je znanstveno prepoznana kot nujnost in je ključnega pomena za trajnostni razvoj, zdrav planet in ljudi.
Eden prvih pilotnih projektov celovite obnove mokrišč je bil projekt LIFE Narava – Obnova in ohranjanje habitatov in ptic v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, izveden v letih 2006 in 2007, z zahtevnim in obsežnim načrtovanjem ter gradbenimi deli za ponovno vzpostavitev prvotnega stanja. Obnova je obsegala ureditev in povečanje sladkovodnih, morskih in brakičnih oziroma polslanih življenjskih okolij. Škocjanski zatok je danes eno izmed uspešnih primerov trajnostnega razvoja Kopra in njegove okolice, saj je zelena površina, ki blaži urbane vplive poleg tega pa prispeva k boljši kakovosti življenja ljudi in zato predstavlja dodano vrednost mesta Koper s prostorskega vidika.
Več:
