Zakaj se urnik odprtja Naravnega rezervata Škocjanski zatok spreminja z dolžino dneva?
V večernih, nočnih in zgodnjih jutranjih urah, ko je naravni rezervat za obiskovalce zaprt, je Škocjanski zatok, vključno z učno potjo, »rezerviran« izključno za njegove prebivalce.
Med sprehodom po rezervatu bi v mraku ali temi pohodili nočno aktivne živali, ki se zadržujejo tudi na učni poti. Zakaj potemtakem pot ni osvetljena? S svetili (lučmi, svetilkami…) bi povzročili svetlobno onesnaževanje, ki bi živali vznemirjalo.
Kako umetna, vsiljena svetloba ponoči vpliva na živali?
Nekatere živali, npr. nočne žuželke, svetloba privlači, zato se zbirajo ob svetilih. Z gibanjem okoli svetila izgubljajo energijo, ki bi jo sicer potrebovale za iskanje hrane ali razmnoževanje, poleg tega so ob svetilih dodatno izpostavljene plenilcem in morebitni vročini svetila.
Živali, ki se svetlobe izogibajo, so ogrožene zaradi zmanjševanja njihovega življenjskega okolja, saj je neosvetljenih površin vse manj. Netopirji svetli del dneva preživijo v zatočiščih, (v drevesnih duplinah, jamah, na podstrešjih stavb…), ki jih zapustijo glede na osvetljenost, in sicer po sončnem zahodu. V svetlobno onesnaženem okolju izletajo veliko pozneje, zato imajo manj časa za prehranjevanje, posledično so šibkejši, bolj izpostavljeni boleznim in zimskemu mrazu.
Številne ptice selivke potujejo ponoči. Visoke osvetljene strukture (stolpnice, dimniki, svetilniki, antene) jih lahko zmedejo, kar negativno vpliva na njihov občutek za orientacijo. Zlasti v meglenem in oblačnem vremenu, ko postanejo umetni viri svetlobe opaznejši, se lahko zgodi, da ptice začnejo krožiti okoli svetil, pri čemer so opazili poškodbe in celo pogine zaradi izčrpnosti.
