Ukrepe za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst rastlin na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok v letu 2020 smo izvajali v okviru Programa Sklada za podnebne spremembe. Ročno in strojno smo odstranjevali invazivne tujerodne vrste rastline, drobili biomaso in jo odlagali na prostoru za kompostiranje.

Na območju Škocjanskega zatoka najvišja stopnja invazivnosti pripada navadni amorfi (Amorpha fruticosa), ki se sicer širi relativno počasi, a ponekod povsem prevlada in jo je ročno le stežka uspešno odstraniti. Učinkovito se lahko rast in razširjanje navadne amorfe ustavi le s hkratnim strojnim izkopavanjem podzemnih delov rastlin. Enako velja za navadno robinijo (Robinia pseudoacacia), ki jo omejujemo le mestoma. Manj invazivna sta bleščeča kalina (Ligustrum lucidum) in japonsko kosteničevje (Lonicera japonica), ki se počasi širita in ju je lažje odstraniti v kombinaciji z zasenčenjem. Najnižjo stopnjo invazivnosti imata verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) in lovorikovec (Prunus laurocerasus).

Pri izvedbi ukrepov za odstranjevanje in preprečitev razširjanja navadne amorfe in navadne robinije je bila izrednega pomena stalna prisotnost strokovno usposobljenega izvajalca – botanika pri označevanju in usmerjanju izvajalca, ki je strojno odstranjeval nadzemne in podzemne dele tujerodnih rastlinskih vrst. Ravno tako je bilo pri izvedbi ukrepa potrebnega veliko ročnega dela pri selektivnem odstranjevanju in preprečevanju razširjanja japonskega kosteničevja, verlotovega pelina in lovorikovca, laške repe… ter izvedbi zasenčevanja z zasaditvijo ciljnih območij z domorodnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami in odstranjevanju biomase. Na podlagi izkušenj iz preteklih let upravljanja rezervata je nujno tudi izvajanje ročnega odstranjevanja zarasti v prvih letih po zasaditvi domorodnih vrst, saj se s tem spodbuja njihovo razraščanje in s tem zasenčevanje območij razraščanja tujerodnih rastlinskih vrst.