Kot že devetindvajsetkrat poprej je tudi letošnji konec julija potekal Raziskovalni tabor študentov biologije (RTŠB), ki ga že dolga let organizira Društvo študentov biologije (DŠB). Za bazni tabor letošnje, že 30., ponovitve je bila zbrana osnovna šola v Marezigah, od koder se je 13 različnih skupin vsakodnevno odpravljalo na različne dele slovenske Istre, marsikateri pa so pretežno raziskovali še po Krasu in v Brkinih. Osnovni namen tabora je študentom približati znanstveno biološko delo, ki je temelj za strokovno varstvo narave, k njegovi izvedbi pa vsakoletno vabijo strokovnjake različnih področij terenske biologije. Seveda je pomemben poudarek tudi na diskusiji in naravovarstvenem vrednotenju posameznih najdb. 55 udeležencev tabora, povečini študentov biologije ljubljanske univerze, je na taboru spoznavalo diverziteto različnih živalskih skupin oziroma višjih rastlin ter gliv proučevanega območja.
Več raziskovalnih skupin je pri svojem delu obiskalo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer sta nas med drugim toplo sprejemali Bia Rakar in Bojana Lipej. Poleg splošne predstavitve Škocjanskega zatoka, njegove zgodovine ozaljšane z zanimivimi anekdotami, smo imeli možnost biti med »izbranimi«, ki smo vstopili tudi v, za javnost sicer zaprti del naravnega rezervata. Povsem vnaprej načrtovano, vsak v drugem delu dneva. Največkrat je v naravnem rezervatu bila ornitološka skupina, ki je s pomočjo daljnogledov in teleskopa opazovala ptice tako v sladkovodnem delu kot tudi v brakični laguni. Med zanimivejšimi opazovanji velja izpostaviti opazovanja kostanjevke (Aythya nyroca), čapljice (Ixobrychus minutus), žličarke (Platalea leucorodia) in rjave čaplje (Ardea purpurea). V najbolj vročem delu dneva 24. julija so po Zatoku z metuljnicami postopali v odonatološki skupini. V par urah so popisali 25 vrst, med njimi so bili priča številnim sredozemskim kamenjakom (Sympetrum meridionale) in opoldanskim škrlatcem (Crocothemis erythraea) ter redkima grmiščni zverci (Lestes barbarus) in afriškemu minljivcu (Anax ephippiger), na seznam vrst kačjih pastirjev Naravnega rezervata Škocjanski zatok pa so kot 41. vrsto dodali navadnega kamenjaka (S. vulgatum). Želena ponovitev najdb dveh zelo redkih vrst iz leta 2012 – pasastega kamenjaka (S. pedemontanum) in temnega slaniščarja (Selysiothemis nigra) – se žal tokrat (še) ni uresničila. V večernih urah istega dne pa so rezervat obiskali še hroščarji. Še pred mrakom so postavili belo platno in ob njem prižgali UV luč, ki privablja nočno aktivne hrošče. Ulovili so kar nekaj različnih vrst manjših kopenskih hroščev, a večjih vrst vodnih, na katere so najbolj upali (npr. iz rodu Eretes), tokrat ni bilo na spregled. Z razliko od prej omenjenih dveh skupin, se skupina za hrošče tudi še po taboru ukvarja z obdelavo vzorca, tako da bodo točen seznam vrst pripravili šele tekom zime.
V mesecih (včasih žal v letih) po taboru mentorice in mentorji, kdaj pa tudi udeleženci tabora, pripravijo poročila o delovanju skupin, ki jih nato DŠB objavi v taborskem zborniku. Nemalokrat pa so na podlagi taborskega dela pripravljeni tudi strokovni prispevki v različnih predvsem slovenskih revijah (npr. Natura sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta entemologica slovenica, …). Vse skupine, ki smo Škocjanski zatok obiskale, pa smo se zavezale k posredovanju podatkov o tamkajšnjih najdbah, saj vemo, da lahko DOPPSu tovrstni podatki služijo za še bolj učinkovito upravljanje tega izjemnega koščka Istre.
Avtorji besedila: Damjan Vinko, Urška Ratajc, Blaž Blažič
