Ob zaključku projekta MOBILNI KOT PTICE je v petek, 20. oktobra 2017, v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekal strokovni posvet Trajnostna mobilnost pri obiskovanju narave, ki so se ga udeležili predstavniki ministrstev, občin, razvojnih agencij, nevladnih organizacij in upravljavci zavarovanih območij narave. Posvet je bil namenjen predstavitvi rezultatov projekta in pobud za izboljšanje trajnostne mobilnosti kot tudi stanja na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji, finančnih spodbud ter primera dobre prakse iz Triglavskega narodnega parka. V popoldanskem času so sledile še druge projektne aktivnosti, od vodenih ogledov do podelitve nagrad projektne nagradne igre.

Mobilni kot ptice je skupni projekt dveh nevladnih organizacij – Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije – ter hkrati sinonim, ki smo ga v okviru projekta uvedli za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Gre za manjši projekt v skupni vrednosti približno 55.000 eur, ki ga sofinancira Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, poteka pa od letošnjega marca do novembra.

Z njim bi radi opozorili na to, o čemer večina ljudi do nedavnega niti ni razmišljala: da tudi z na videz nedolžnim in običajnim vedenjem v prostem času, kot je izlet v naravo z jeklenim konjičkom, na kumulativni ravni prispevamo k nastanku nepopravljive škode za naravo. Podnebne spremembe so znotraj širšega okoljskega področja namreč tudi izrazito naravovarstven problem. Iz preteklih podnebnih sprememb v ledenih dobah in vmesnih otoplitvah izhaja, da so bili zelo izraziti premiki območij razširjenosti vrst, genetske prilagoditve so bile minorne, najpogostejša pa so bila izumrtja, še posebej med sesalci in pticami.

Vse aktivnosti, ki blažijo negativne vplive podnebnih sprememb, so zato nujne tudi z vidika varstva ptic in biotske pestrosti. S projektnimi izobraževalno-promocijskimi aktivnostmi, kot so kolesarsko-ornitološki izleti, izobraževanje, nagradna igra, smo spodbujali razmišljanje o negativnih spremembah, ki jih sprožamo z netrajnostnimi potovanji v naravo v prostem času in spodbujali pozitivne vedenjske namere in spremembe vedenja.

Na področju trajnostne mobilnosti moramo v Sloveniji še veliko postoriti tudi na področju razvoja kolesarske infrastrukture, izboljšanja povezanosti s javnim potniškim prometom in razvojem intermodalnosti. V okviru projekta smo na dveh zavarovanih območjih, in sicer v Naravnih rezervatih Ormoške lagune in Škocjanski zatok, bogatejši za novi kolesarnici. Vplive nove kolesarnice v Škocjanskem zatoku smo v okviru projekta preverili z različnimi raziskovalnimi metodami (števec obiska, raziskava med obiskovalci) in pri 15% obiskovalcev izmerili spremembo vedenja s povečanjem obiska s kolesom po vzpostavitvi nove kolesarnice in možnosti varnega priklepanja koles, kar je neposredna pozitivna sprememba vedenja kot rezultat projekta.

S projektom smo v okviru partnerstva prišli do mnogih novih spoznanj in pripravili listo predlogov izboljšav in pobud pristojnim ministrstvom in lokalnim skupnostim, ki jih bomo predstavili na posvetu, po posvetu pa predstavili medijem na novinarski konferenci in posredovali pristojnim.

Priporočila in pobude (pdf)
Sporočilo za javnost ob zaključnem dogodku, 20.10.2017