Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo, podjetje Soline d.o.o. in Krajinski park Sečoveljske soline so 5. 10. 2012 priredili strokovno srečanje, na katerega so privabili 65 strokovnjakov iz treh držav, ki se kakorkoli spoznajo na soline oziroma podobna obmorska mokrišča.

Zamisel se je porodila peščici raziskovalcev Morske biološke postaje, ki so štartali iz izhodišča, da se v zadnjih desetletjih za soline zanimajo, poleg ornitologov, botanikov in drugih biologov, tudi strokovnjaki drugih znanstvenih disciplin. Po otvoritvi srečanja, pri kateri so direktorji vseh treh organizatorjev, predsednik organizacijskega odbora, predstavnica Slovenske Nacionalne komisije za UNESCO ter piranski župan, pozdravili udeležence srečanja, so strokovnjaki različnih ved predstavili svoje izkušnje pri raziskovanju.

Med predavanji je bilo še posebej odmevno predavanje prof. Mitje Kaligariča, ki je predstavil nova spoznanja pri raziskovanju halofitne vegetacije, pa tudi nekatere scenarije, ki jih gre pričakovati zaradi podnebnih sprememb.
Spregledane možnosti pri promoviranju obiska ornitološko pomembnega območja Valle Cavanata, so v slikoviti predstavitvi nanizali naravovarstveniki iz organizacije Shoreline. Prof. Michele Mistri, ugledni italijanski ekolog je predstavil konkretne vplive izredno vročega leta na spremembe v favni pridnenih nevretenčarjev solin v Commacchiu.

Sledili sta predavanji o ekološkem potencialu maranske in gradeške lagune ter o Sečoveljskih solinah kot modelu dobre prakse tudi izven zavarovanega območja, ki ga je predstavil ekolog dr. Nicola Bettoso.
V popoldanskem delu so sledila predavanja o pomenu solin kot geološkem laboratoriju v naravi najprej iz sedimentološkega (dr. Ogorelec), nato pa še iz geokemijskega vidika (dr. Faganeli).
Mnoge je navdušilo predavanje o solinskih glivah, saj ga je avtorica, dr. Nina Gunde Cimerman pripravila na zelo duhovit, obenem pa nadvse poučen način. Predavanje strokovnjaka za turizem, dr. Tomija Brezovca, je bilo eno najbolj osvežilnih in zanimivih, saj je zelo prepričljivo razvil tezo o turizmu kot stranskem produktu pridelave soli.

Barbara Vidmar je predstavila predavanje, ki sta ga pripravili skupaj z Natašo Šalajo o ekosistemskih storitvah v Škocjanskem zatoku.

Raziskave petole in druge biogeokemijske zanimivosti pa sta v zaključku srečanja predstavili Neli Glavaš in dr. Nives Kovač.

DOPPS se je na srečanju, poleg že omenjenega predavanja, predstavil še v posterski sekciji s prispevkom o bentoških živalih Škocjanskega zatoka, ki sta ga skupaj z raziskovalci Morske biološke postaje in WWF Miramare iz Trsta pripravila Borut Mozetič in Bojana Lipej.

Srečanje o solinah kot znanstveno raziskovalnemu in izobraževalnemu bazenu je bila za udeležence dragocena izkušnja, saj je pokazalo, da so soline, podobno pa velja tudi za druga obrežna mokrišča, raziskovalno okolje velike množice raziskovalcev iz različnih strok.

Borut Mozetič in Bojana Lipej

KPSS_poster