Gre za drugo opazovanje te vrste v Sloveniji. Prvič je bila zabeležena na zadrževalniku Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija), kjer so jo ornitologi opazovali med 30. 3. in 1. 4. 2011 (Luka Božič osebno). Zaradi redkosti vrste v tem delu Evrope je najverjetneje šlo pri obeh opazovanjih na Medvedcih za isti osebek. V tistem času namreč ni bila opazovana nikjer v naši bližnji soseščini (Avstrija, Madžarska, Italija).

Foto: Domen Stanič

zaposli

Projektnega koordinatorja za stike z javnostmi in izobraževanje – m/ž

Okvirna področja dela: izvedba izobraževalnih programov in aktivnosti s področja biologije, ornitologije in ohranjanja narave (vodenja izobraževalnih skupin, predavanja, naravoslovni dnevi, mladinski tabori, delo z mladimi), delo z obiskovalci NR Škocjanski zatok, interpretacija narave, stiki z javnostmi.

Projekti: Vzpostavitev morskih Natura 2000 območij za sredozemskega vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) v Sloveniji (Simarine-Natura) – Finančni instrument Evropske skupnosti za okolje LIFE+;  Jadranska mokrišča za omrežje Natura 2000 (Adriawet 2000) – Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013; Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine (BioDiNet) – Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013.

Pogoji: visoka izobrazba naravoslovne smeri; izkušnje in predhodna izobraževanja s področij dela v tem razpisu; dobro znanje angleščine in italijanščine.

 Zaposlitev je možna takoj in je za določen čas do konca leta 2014.

Prijave z Europass življenjepisom (http://www.europass.si/europass_zivljenjepis.aspx) ter kopijo diplome pošljite najkasneje do 20. aprila 2012 na naslov:

DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.

Delovno mesto je v Podružnici Koper, Staničev trg 16, in na terenu, kjer se izvajajo našteti projekti, v manjši meri pa tudi v osrednji pisarni DOPPS, Tržaška cesta 2, Ljubljana.

Na vsaj 35 odstotkih območij po vsem svetu, ki so vpisana na seznam Ramsarskih mokrišč, poteka določena vrsta turističnih aktivnosti (vir: www.ramsar.org). Pri tem je pomembno poudariti, da poleg turizma in rekreacije mokrišča ljudem zagotavljajo tudi številne druge oskrbovalne, regulacijske, kulturne in podporne ekosistemske storitve.

Mokrišča na Primorskem vsako leto privabijo veliko število obiskovalcev: park Škocjanske jame kar 95 do 100 tisoč, krajinski park Sečoveljske soline okoli 30 tisoč, naravni rezervat Škocjanski zatok pa po ocenah tudi že nad 10 tisoč obiskovalcev, čeprav še ni dokončno urejen. Po otvoritvi centra za obiskovalce, predvidoma leta 2013, pričakujemo v Škocjanskem zatoku izrazit porast števila obiskovalcev, ki naj bi se po nekaj letih ustalilo na okoli 50 tisočih obiskovalcih letno. Sedanji obiskovalci zatoka imajo do naravnega rezervata izjemno pozitiven odnos, glavna motiva za obisk pa sta opazovanje ptic ter drugih živali in rekreacija. Kot kažejo raziskave s področja psihologije, stik z živo naravo človeku prinaša večje blagostanje ter izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja in zdravja, kar potrjujejo tudi redni obiskovalci naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Trendi na področju turističnega povpraševanja v zadnjih letih kažejo, da v svetovnem merilu narašča število turistov s posebnimi interesi, kamor uvrščamo tudi tiste, ki jih zanimajo narava in ptice. Vedno večji poudarek dajejo iskanju pristnosti doživetij, samostojnemu spoznavanju pestrosti kulturnih, družbenih in naravnih vrednot ter večji odgovornosti do okolja, v katerega prihajajo. Poleg tega so višje izobraženi in tudi boljši potrošniki, njihov cilj pa je učenje, spoznavanje novega in samouresničevanje.

Več kot polovica tujih gostov pride v Slovenijo zaradi lepe in ohranjene narave. Privabijo jih ravno naši mali biseri – mokrišča in druga zavarovana območja z edinstvenim prepletom biotske, krajinske in kulturne pestrosti, visoke doživljajske vrednosti ter ureditev in programov za obiskovalce. S turistično ponudbo, ki bo temeljila na ohranjeni naravi in bo hkrati prilagojena zahtevam njenega ohranjanja in turistov s posebnimi interesi, ima Slovenija vsaj v evropskem merilu precejšnje primerjalne prednosti. Oblikovanje takšne turistične ponudbe je lahko le rezultat širšega medsektorskega povezovanja znanj ter skrbnega načrtovanja in zato za vse sodelujoče v prihodnje še toliko večji izziv.